Pozdravljeni v pregledu dnevnih novic. Tokrat začenjamo onkraj velike luže, v Združenih državah Amerike. Veriga elektronske pošte vladnih delavcev, zaposlenih na ministrstvu za kmetijstvo, je pokazala na jezikovne spremembe pod vlado Donalda Trumpa. Ministrstvo je zaposlenim ob začetku Trumpovega predsednikovanja poslalo seznam fraz, ki jih ne smejo več uporabljati, in njihove zamenjave. Izraz “podnebne spremembe” morajo zamenjati z “vremenskimi ekstremi”, namesto “ukrepov proti podnebnim spremembam” pa morajo uporabljati “odpor zoper vremenske ekstreme”. Spremenjen je tudi izraz za “zmanjšanje toplogrednih plinov”, ki so primarni povzročitelji podnebnih sprememb. Zaposleni na ministrstvu za kmetijstvo morajo ta ukrep imenovati “povečanje učinkovite uporabe hranil”. Nomenklatura podnebnih sprememb je izginila tudi s spletnih strani Bele hiše.

Težave z novo vlado pa imajo tudi na Slovaškem. Slovaško vladno koalicijo je nepreklicno zapustila konzervativna Slovaška nacionalna stranka. Predsednik stranke Anton Danko, ki je tudi predsednik slovaškega parlamenta, je izstop pojasnil z zahtevo po novi koalicijski pogodbi. Zaradi odhoda je pod vprašajem prihodnost tristrankarske vlade, ki je na oblasti od marca 2016. Koalicijo sestavljajo največja levosredinska stranka Smer, Slovaška nacionalna stranka ter stranka madžarske manjšine Most-Hid. Da bi vlada obstala, potrebuje glasove vseh treh koalicijskih strank v 150-članskem parlamentu.

Nadaljujemo v sosednji Nemčiji, ki se je odločila, da bo prosilce za azil ponovno vračala v Grčijo. Tovrstno vračanje je bilo v nasprotju z odločbo nemškega ustavnega sodišča iz leta 2011. Prepoved vračanja v Grčijo sta v sodbah potrdili tudi Evropsko sodišče in Evropsko sodišče za človekove pravice. Vendar pa lahko Nemčija vrača prosilce za azil po Dublinski uredbi. Priporočilo Evropske komisije s konca lanskega leta pa ocenjuje, da so se razmere v grških migrantskih taboriščih dovolj izboljšale in da lahko evropske države postopoma začnejo vračati migrante, ki so prispeli od marca 2017 dalje. Nemško notranje ministrstvo je potrdilo, da je Grčijo prosilo za sprejem 392 prosilcev. Med letoma 2015 in 2016 je Nemčija sprejela več kot 800.000 prosilcev za azil. Veljavnost Dublinske uredbe je konec julija letos potrdilo tudi Evropsko sodišče. Avstriji in Sloveniji je dovolilo deportacijo beguncev na Hrvaško.

Makedonski koalicijski partnerji so sklenili dogovor o zakonu, ki bi albanščino kot uradni jezik razširil na celotno državo. Gre za kompromisni dogovor, po katerem bo Beneška komisija, svetovalno telo Sveta Evrope, odločila o dveh točkah spora. Vladajoči socialni demokrati in koalicija albanskih strank se ne strinjajo glede dvojezičnih bankovcev ter vojaških in policijskih uniform. Dosedanji zakon je albanščino uveljavil kot uradni jezik zgolj v občinah, kjer je etničnih Albancev več kot 20 odstotkov prebivalstva. Albansko prebivalstvo šteje eno četrtino dvomilijonskega prebivalstva Makedonije.

Osvežimo se v Perzijskem zalivu. Spričo katarske krize sta skupno vojaško vajo izpeljala Katar in njegova zaveznica Turčija. Vaje so potekale tako na kopnem kot tudi na morju. Turški parlament je v začetku junija po hitrem postopku ratificiral dogovor med državama, ki dovoljuje prisotnost turških vojakov v zalivski državi. Poleg skupnih vojaških vaj morajo turški vojaki sodelovati v urjenju svojih katarskih sodelavcev. Dogovor predvideva, da bo Turčija v Katarju nastanila 3000 vojakov.

Tuji blok zaključujemo na Jadranu. Bosna in Hercegovina nasprotuje izgradnji mostu, ki bi povezal celino ter otok Pelješac. Projekt, ki ga je že požegnala Evropska komisija, bi potnikom omogočil, da na poti na otok ne prečkajo 14 kilometrov ozemlja Bosne in Hercegovine. Most bi potekal preko zaliva, v katerem ima Bosna in Hercegovina edino pristanišče in povezavo z odprtim morjem v mestu Neum. Bosanska vlada se boji, da bi most na Pelješac onemogočil dostop večjih ladij v pristaniško mesto. Mejno vprašanje med državama ni rešeno vse od leta 1999, ko sta dogovor o meji sklenila predsednika Alija Izetbegović in Franjo Tuđman. Njun dogovor, ki predvideva, da bo Bosna in Hercegovina dobila še dva otoka v bližini Neuma, do sedaj ni bil ratificiran.

Mariborsko okrožno sodišče je ugodilo predlogu mariborske občine in za začasnega direktorja komunalnega podjetja Nigrad imenovalo Matjaža Krevlja. Slednjega sta predhodno izglasovala predstavnika kapitala v Nigradu Igor Muhič in Mitja Hasaj, predstavnika delavcev Vlasta Pavlič Goask in Mišo Pušnik pa sta glasovanje zapustila. Sindikat zaposlenih je spričo imenovanja zakonitega zastopnika komunalnega podjetja prekinil stavkovne aktivnosti. Spomnimo, da je sodišče sprva zavrnilo imenovanje Krevlja kot naslednika Marka Plečka, ki mu soglasja ni dal župan Andrej Fištravec.