Na Haiti je v okviru operacije Varnostnega sveta Združenih narodov proti uličnim tolpam prispela prva skupina kenijskih policistov. Varnostni svet je Kenijo za vodenje večnacionalne policijske misije pooblastil oktobra lani. Pred štirimi meseci, ravno ko je tedanji premier Ariel Henry v Keniji podpisoval varnostni sporazum, so tolpe napadle ključno vladno infrastrukturo, prevzele nadzor nad več kot 20 policijskimi postajami in vdrle v dva največja zapora v državi ter izpustile več tisoč zapornikov. Zavladale so ulicam prestolnice in povzročile padec neizvoljenega premierja. Nato so predvsem na pobudo vlade Združenih držav Amerike na Haitiju oblikovali začasni predsedniški svet, ki ima izvršno oblast. Policijska misija pod okriljem Združenih narodov je prav tako ideja Američanov. Zagotovili ji bodo polovico sredstev za delovanje, skoraj 300 milijonov evrov na leto. V prihodnjih fazah se bodo kenijskim policistom pridružili policisti z Bahamov, Barbadosa, iz Bangladeša, Benina, Čada in z Jamajke. Gre za skupno 2500 policistov. Tranzicijski svet je maja obnovil policijsko uro v departmaju, v katerem leži prestolnica Port-au-Prince.

Prav ko so prvi kenijski policisti prispeli na Haiti, se je kenijska vlada odločila na ulice lastne prestolnice Nairobi in drugih večjih mest napotiti vojsko, ki bo policiji pomagala zajeziti množične proteste. Komentira Winnie Mitullah, politologinja z Univerze v Nairobiju: 

Izjava

Protestniki so se zbrali v znak nasprotovanja zakonu, ki uvaja nove davke na dobrine za vsakdanje preživetje. Protestniki so se uspeli prebiti v parlament in v eni od soban zanetiti manjši požar. Zasedli so tudi sejni dvorani spodnjega in zgornjega doma. Policija je pred parlamentom ubila vsaj pet ljudi. Proti zakonu in vladi Williama Ruta Kenijci protestirajo več kot teden dni, vladna koalicija je sicer obljubila, da bodo nekaj davkov iz zakona umaknili. A v parlamentu so poslanci zakon dokončno potrdili, do veljave mu tako manjka le podpis predsednika.

Ustanovitelj Wikileaksa Julian Assange je v skladu z dogovorom z ameriškim pravosodnim ministrstvom priznal krivdo za širjenje zaupnih informacij o ameriški nacionalni obrambi in kršenje zakona o vohunjenju. To je storil v zameno za izpustitev. Na zaslišanju na ameriškem pacifiškem otoku Saipan je dejal, da je ameriški zakon o vohunjenju v nasprotju s prvim amandmajem ameriške ustave, ki naj bi zagotavljal svobodo govora. Sodišče je Assangeu naložilo 62-mesečno zaporno kazen, ki sovpada s časom, ki ga je že prestal v britanskem zaporu Belmarsh. Ameriški predsednik Joe Biden se na dogovor in izpustitev Assangea še ni odzval, a je dogovor mogoče razumeti v luči prihajajočih ameriških predsedniških volitev. Z dogovorom želi po mnenju ameriških komentatorjev nagovoriti del nekoliko bolj leve volilne baze, ki nasprotuje njegovi podpori izraelskemu genocidu v Gazi. 

Izrael je v zračnih napadih poškodoval evakuacijski center v mestu Gaza ter begunsko taborišče v Han Junisu. Ločen napad z brezpilotnim letalom v mestu Gaza, v katerem je izraelska vojska ubila pet ljudi, brez predložitve dokazov opravičuje s trditvijo, da je bil sodelavec Zdravnikov brez meja, ki so ga ubili v napadu, palestinski borec. 

Brazilsko vrhovo sodišče je izglasovalo dekriminalizacijo posedovanja marihuane za osebno uporabo, kar v praksi pomeni, da posedovanje marihuane ne bo več kaznivo dejanje, temveč prekršek. Sodniki morajo sicer določiti še največjo dovoljeno količino marihuane, na podlagi katere bodo ločili preprodajalce od tistih, ki imajo konopljo pri sebi za lastno rabo. Sodniki so presojali o ustavnosti 28. člena zakona o drogah iz leta 2006, ki kot kaznivo dejanje definira nedovoljeno oziroma protizakonsko pridobivanje, hranjenje, prevažanje ali prenašanje drog, tudi v primeru, da gre za osebne namene. 

Pred stavbo sodišča v bolgarski prestolnici Sofija se je zbralo več sto protestnic, ki so opozorile na porast nasilja nad ženskami v državi. Bolgarske nevladne organizacije za pravice žensk so od začetka leta zabeležele devet femicidov, štiri ženske so partnerji oziroma bivši partnerji ubili v zadnjem mesecu. Povod za organiziranje protesta je bila predvsem smrt ukrajinske državljanke Silvije Kirkove, ki jo je v Sofiji pred nekaj dnevi ubil njen nekdanji partner Orlin Gigov. Gigov je Kirkovo napadel že v začetku leta 2023, ko jo je brutalno pretepel in jo golo vrgel iz hiše. Zoper Gigova je v zadnjih treh letih prijavo vložilo deset žensk, policija ga je večkrat aretirala, a Gigov nikoli ni bil pravnomočno obsojen. Evropsko sodišče za človekove pravice je leta 2022 Bolgarijo obsodilo prepočasnega odziva na naraščajoče nasilje v družini, ki lahko vodi tudi do umora žrtev. 

Ameriški imperialistični klub, znan kot zveza Nato, je za generalnega sekretarja potrdil odhajajočega nizozemskega premiera Marka Rutteja. Rutte bo mesto generalnega sekretarja od Jensa Stoltenberga formalno prevzel oktobra. 

Zdi se, da so voditelji Evropske unije v skušnjavi, da pometejo prah pod preprogo. To, da so imena kandidatov za najvišje položaje v Uniji predstavljena, ne da bi se vodilni vsaj pretvarjali, da razpravljajo o izraženi volji volivcev, je surrealno.« Tako se je italijanska premierka Giorgia Meloni odzvala na dogovor treh političnih skupin o razdelitvi najvišjih funkcij v Evropski uniji. Šest predstavnikov socialdemokratov, Evropske ljudske stranke in liberalcev je sklenilo neuraden dogovor, da bodo za predsednico evropske komisije ponovno predlagali Ursulo von der Leyen. Meloni je zmotil del dogovora, ki neuradno predvideva, da skupine ne bodo sodelovale z Evropskimi konservativci in reformisti, kamor sodijo tudi poslanci iz vrst njene stranke Bratje Italije. Dogovor med skupinami neuradno predvideva, da bo vodenje Evropskega sveta prevzel nekdanji portugalski premier Antonio Costa iz vrst socialistov, ki je vlado izgubil zaradi sumov korupcije. Aktualna rusofobna premierka Estonije Kaja Kallas iz vrst liberalcev pa naj bi se zavihtela na čelo evropske diplomacije. Za ponoven mandat von der Leyen ne bo podprl Matjaž Nemec, kljub temu da jo je vodja skupine socialistov in demokratov, kateri pripada, podprla. Irena Joveva, ki je medtem postala podpredsednica skupine liberalcev, pa je dejala, da sta z Marjanom Šarcem zaenkrat do imenovanja von der Leyen zadržana in bosta od nje zahtevala nekatera dodatna pojasnila.

Odbor državnega zbora za pravosodje obravnava predlog poslanske skupine opozicijske Nove Slovenije za posvetovalni referendum o predlogu novele zakona o parlamentarni preiskavi. Predlog novele zakona je v zakonodajni postopek v sredini aprila vložila predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, predvideva pa možnost ustavne presoje posameznih parlamentarnih preiskav. Po menju Nove Slovenije skuša koalicija s tem blokirati parlamentarno preiskavo, ki je pod drobnogled vzela delovanje paradržavnega trgovca z elektriko Gen-I in Golobovega Star Solar ter financiranje volilne kampanje Gibanja Svoboda. V skladu z novelo bi več upravičenih vlagateljev v 30 dneh po objavi akta o odreditvi preiskave lahko predlagalo, da ustavno sodišče presodi o skladnosti preiskovalke z ustavo in zakonom. Do odločitve ustavnega sodišča bi bilo imenovanje preiskovalne komisije blokirano. Sicer so si poslanci Gibanja Svoboda tako ali tako zagotovili večino v preiskovalki o njih samih.