OFF brez denarja

OFF brez denarja

Aktualno-politična novica
9. 10. 2019 - 15.00
 / OFF

Iz pisarne turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana so napovedali skorajšnji vstop turške vojske v Sirijo. Ameriška vojska, ki se je umaknila z območja severne Sirije, poroča, da ima Turčija ob meji zbranih med pet in deset tisoč vojakov, ki se jim bodo previdoma v ofenzivi pridružili še sirske uporniške enote. V odziv je kurdska oblast naznanila tridnevno splošno mobilizacijo in pozvala vse Kurde v Siriji, naj odidejo do severne meje in jo branijo. Shaheen Gilo, eden od prisotnih vojaških poveljnikov je izjavil, da poskušajo vzpostaviti sodelovanje s sirsko vlado predsednika Baširja al Asada z namenom zaustavitve vstopa turške vojske na sirsko ozemlje. 

Poskusi doseči pravičnejše predsedniške volitve v Tuniziji se nadaljujejo. V prvem krogu drugouvrščeni Nabil Karui je zaprosil za preložitev drugega kroga, ki je predviden za to nedeljo, rekoč da iz zapora pač ne more kakovostno voditi kampanje. Medijski mogul Karui tako zahteva, da bi volitve potekale po njegovi eventuelni izpustitvi iz zapora, v katerem je v pridržanju zaradi obtožb o pranju denarja. Karui je prepričan, da je bila avgustovska aretacija politično motivirana, saj naj bi sama obtožnica bila izdana že pred tremi leti. Kljub fizični odsotnosti je v Franciji šolani kandidat osvojil 15,5 odstotkov vseh glasov.

Karui je sprva pritožbo naslovil na volilno komisijo, ki se ni odzvala, sedaj pa še na upravno sodišče. To se zaenkrat ni izjasnilo, kdaj bodo o zadevi odločali. Njegov protikandidat, pravnik Kais Saied je v znak spoštovanja danes zamrznil kampanjo. Karuijeva šest mesecev stara stranka, imenovana Srce Tunizije, je sicer dosegla drugi najboljši rezultat na parlamentarnih volitvah minulo nedeljo. Nenavaden volilni urnik v Tuniziji je posledica dejstva, da predsedniške volitve potekajo pred rokom, saj je bivši predsednik Beži Kiad Sebsi preminil pred koncem mandata.

Ameriška vlada, glavna zaščitnica pravic muslimanov doma in po svetu, je prepovedala izdajo vizumov kitajskim uradnikom, povezanim s kršenjem človekovih pravic Ujgurov in drugih muslimanskih manjšin v provinci Šingjiang. Ukrep dopolnjuje že veljavno prepoved kupovanja ameriških izdelkov 28-im podjetjem in vladnim uradom, domnevno povezanimi z diskriminacijo manjšin te severozahodne regije. Kitajska vlada zanika kršitve človekovih pravic in obtožuje ZDA vmešavanja v notranje zadeve, istočasno pa zatrjuje, da je nadzorovanje in zapiranje manjšin v taborišča le del “deradikalizacije in boja proti terorizmu”.

Generalni sekretar Organizacije združenih narodov Antonio Gutteres je napovedal, da lahko kljub zniževanju stroškov organizaciji oktobra zmanjka denarja za plače. Združeni narodi namreč čakajo na letne prispevke velikega dela članic. Od 193 članic jih je letošnji prispevek plačalo 129, ki so v proračun prispevale približno 1,8 milijarde evrov. Največji dolžnik so Združene države Amerike, ki v obliki letošnjega in delno lanskih članarin dolgujejo slabo milijardo evrov. Letni proračun sicer obsega 3,3, milijarde dolarjev, od katerih so se ZDA zavezale plačati 22 odstotkov. Ta proračun v težavah pokriva plače, stroške vodenja organizacije, medtem ko so mirovne misije pokrite z drugim proračunom. Tudi pri plačilu v proračun modrih čelad nekatere članice zamujajo, vendar je ta letošnji proračun enake višine kot lanski. Gutteres je zatrdil, da znižuje stroške vodenja ustanove. Letna plača generalnega sekretarja je nespremenjena od leta 1997 in znaša 206 tisoč evrov.

Denarja zmanjkuje tudi v zimbabwejskem zdravstvenemu sistemu. Univerza Zimbabwe v Harareju je suspendirala nekatere profesorje medicine na podlagi suma, da so s svojimi predavanji spodbujali mlade zdravnike k stavki. Ti namreč že dva meseca stavkajo zahtevajoč znosnejše delovne razmere in boljše plače in hkrati ignorirajo poziv vlade, naj se vrnejo na delo v trenutnih razmerah. Mladi zdravniki zato pozivajo Organizacijo Združenih narodov in zasebna podjetja, naj jim s financiranjem omogočijo vrnitev na delo. Zavrnili so tudi nedavni predlog vlade po šestdesetodstotnem zvišanju plač, ki pa bi bilo izplačano v zimbabwejskih dolarjih. Stavkajoči zahtevajo izplačilo v ameriških dolarjih, saj je stobilijonski zimbabwejski dolar vreden 40 centov ameriškega.

S stavko bodo jutri pričeli učitelji in ostali zaposleni na hrvaških osnovnih in srednjih šolah. Iz sindikatov so sporočili, da hrvaška vlada ni bila pripravljena izpolniti njihove zahteve po 6-odstotni povišici. Resorno ministrstvo naj bi tako ponudilo nič več kot dva odstotka plus nadaljnja dva šele naslednje poletje. Jutri bo stavka potekala na vseh šolah, nato pa bo stavka “cirkularna”, kar pomeni, da bo izmenično potekala po različnih regijah, dokler ne pride do dogovora z vlado. 

Nemška vlada je potrdila podnebne ukrepe koalicije, ki naj bi do 2050 dosegli ogljično nevtralnost. Med  ukrepi so znižanje davka na železniške vozovnice, več vetrnih elektrarn in subvencija za električne avtomobile. Država tudi ponuja 40-odstotno subvencijo lastnikom stavb, ki zamenjajo sistem ogrevanja, v takšnega, ki bi bil okolju bolj prijazen. Po drugi strani ukrepi predvidevajo zvišanje dajatev na letenje, cestnin za tovornjake in uvedbo 10-evrskega davka na izpust ene tone ogljikovega dioksida. Davek bi veljal za vse stavbe in promet. Ukrep bi začel veljati 2021, skozi leta pa bi davek rasel. Kanclerka Angela Merkel je poudarila, da ukrep sloni na posameznikovi odločitvi o spremembi življenjskega sloga. Vlada torej računa, da bi potrošniki nehali kupovati izdelke in storitve, ki bi zaradi davka postali zanje predragi. Protestniško gibanje Extinction Rebellion, ki ta teden protestira pred nemškim parlamentom, je nezadovoljno s premajhno ambicioznostjo ukrepov. Sami so predlagali, da bi se davek na izpuste CO2 začel pri 40 evrih na tono. 

Aktivistično gibanje Extinction Rebellion je sicer ta teden sprožilo najmanj dvotedenske proteste, v katerih po več mestih, med drugim v Berlinu, Londonu in Sydneyju, zahtevajo ogljično nevtralnost do 2025 in ustanovitev ljudskih skupščin kot posvetovalnega organa o okoljskih ukrepih. Sicer nam po njihovem prepričanju grozijo ekološka in posledično še socialna katastrofa ter morebiti tudi kar izumrtje. 

Župani štirih istrskih občin so se na včerajšnjem sestanku s Klubom istrskih poslancev opredelili glede rešitve za dodatni vir za rižanski vodovod. Odločili so se za vodno zajetje Malni. Iz tega zajetja se že oskrbujeta občini Postojna in Pivka. Za povezavo Rižanskega vodovoda na ta vodni vir bi bilo treba zgraditi približno 40 kilometrov dolg povezovalni vodovod. Končno besedo bo sicer imela država oziroma okoljsko ministrstvo, ki pa je nedavno župane na Obali razjezilo z naročilom nove študije, ki naj bi določila, katera od variant za rešitev težav s pomanjkanjem vode v Rižanskem vodovodu je najbolj primerna. Več v OFFsajdu ob 17-ih.

 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.