Vlada Združenega Kraljestva je objavila nov načrt za nastanitev beguncev. V njem predvideva namestitev prosilcev za azil na baržah oziroma splavih in trajektih, s čimer bi po besedah premierja Rishija Sunaka prihranili pri stroških in razbremenili hotele. Še ostrejše protibegunsko stališče je zavzel minister za priseljevanje Robert Jenrick, ki je dejal, da s tem »varčujejo z denarjem britanskih davkoplačevalcev in preprečujejo, da bi Združeno kraljsetvo postalo magnet za prosilce za azil«. Prvo baražo bodo postavili v prihajajočih mesecih ob južni obali Dorseta, služila pa bo nastanitvi okoli 500 moških beguncev. Prav ta objekt, ki bo po časovnici obratoval vsaj leto in pol, so kot begunsko nastanitev že v uporabili v Nemčiji, Italiji in na Nizozemskem. 

Novi načrt za nastanitev beguncev spada med ukrepe protibegunske politike britanske konservativne vlade. V spodnjem domu parlamenta obravnavajo zakon o nezakonitih migracijah, ki praktično onemogoča zaprositev za azil vsem, prispelim preko morja. Decembra je višje sodišče za legalnega spoznalo ločen zakon, po katerem bi prosilce za azil deportirali in procesirali v Ruandi, a so se zastopniki prosilcev na odločitev pritožili.

Južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa je preklical izredno stanje, ki je v državi veljalo od začetka februarja. Vlada je odločitev sprejela potem, ko je novi minister za elektriko Kgosientsho Ramokgopa obiskal termoelektrarne in opravil posvetovanje z državnim podjetjem Eskom, upravljalcem elektrarn. Električni mrki zaradi omejevanja porabe elektrike po državi ostajajo, a vlada bo energetsko krizo sedaj reševala po rednih postopkih s pomočjo vladnega odbora za energetsko krizo. Energetska kriza je posledica preobremenjenosti dotrajanih termoelektrarn in distribucijskega omrežja. V času veljavnosti izrednega stanja je vlada lahko odobrila skrajšane postopke javnega naročanja z ohlapnejšim nadzorom.

Sudanska vojaška oblast je zaradi nestrinjanj glede reorganizacije vojske preložila podpis sporazuma, ki bi v državi vzpostavil civilno vlado. Nanj je vlada generala Abdela Fataha al-Burhana decembra lani pristala po množičnih protestih, vendar je podpis najprej preložila z minule sobote na današnji dan, nato pa ga je še enkrat zamaknila, tokrat brez določitve novega datuma. Glavna nestrinjanja se vrtijo okoli časovnice vključitve paravojaške milice Rapid Support Forces, krajše RSF, v državno vojsko. RSF je zakrivila več vojnih zločinov proti nearabskim upornikom v okolici Darfurja. V Sudanu je vojska na oblasti od državnega udara leta 2021. Organizacija političnih strank in sindikatov, ki bi morala z vojsko podpisati sporazum o tranziciji k civilni oblasti in volitvah, je zaradi vnovičnega zamika podpisa že napovedala demonstracije.  

Izraelska policija je drugo noč zapored vdrla v mošejo Al-Aksa v okupiranem vzhodnem Jeruzalemu in napadla palestinske vernike. Oborožena z gumijastimi palicami, dimnimi bombami in solzivcem je na vernike streljala z gumijastimi naboji. Napadi se dogajajo v času ramadana, ko verniki pri obredu bedijo v mošejah. Al-Aksa je za muslimane tretja najsvetejša mošeja.

Na Poljskem se na prvem obisku od začetka ruske invazije na Ukrajino mudi ukrajinski predsednik Volodomir Zelenski. Včeraj, na prvo jutro njegovega obiska, je odstopil poljski minister za kmetijstvo Henryk Kowalczyk. Nanj so se spravili kmetje s kritikami o slabem obvladovanju nižanja cen žita v državi, kar je posledica lansko leto vzpostavljenega evropskega žitnega koridorja iz Ukrajine. Preko Poljske naj bi žito potovalo na zahod, a ker transport poteka prepočasi, velik del žita ostane na poljskem trgu. Posledično zaradi večje ponudbe na trgu cene žita poljskih pridelovalcev padajo. Kmetje so zagrozili, da bodo ob obisku Zelenskega pripravili »presenečenje«, minister pa je v izogib temu moral odstopiti.

Odhajajoči črnogorski predsednik Milo Đukanović je po porazu na nedeljskih volitvah odstopil s položaja predsednika Demokratske stranke socialistov. Včeraj je odstopno izjavo podal na seji predsedstva, danes pa bo tudi formalno sklenil vodenje stranke, na čelu katere je bil petindvajset let. Kot vršilec dolžnosti ga bo nasledil vodja poslanske skupine Danijel Živković. Menjavo na čelu stranke je Đukanović napovedoval že pred predsedniškimi volitvami, na katerih ga je porazilo novo Gibanje Evropa zdaj. Gibanje je favorit tudi na junijskih parlamentarnih volitvah, ki jih je Đukanović razpisal pred prvim krogom predsedniških volitev.

Spletni preiskovalni portal Lighthouse Reports je razkril pogovore med hrvaškimi mejnimi policisti in ljudmi iz vlade, ki so si v aplikaciji Whatsapp pošiljali informacije o operacijah na meji z Bosno in Hercegovino. Med njimi so bile tudi fotografije beguncev. Med člani skupine so bili tudi visoki uslužbenci policije, med drugim tedanji vodja mejne policije Zoran Ničeno in vodja službe za odnose z javnostmi ministrstva za notranje zadeve Jelena Bikić, poleg njiju pa še načelnik policijske uprave Primorsko-goranske županije Hari Brnad. Izmenjevanje takšnih informacij in fotografij je v nasprotju z več zakoni. V Amnesty International trdijo, da novi dokazi ovračajo trditve hrvaških oblasti, da so pushbacki in kolektivni izgoni »naključna taktika nekaj pokvarjenih policistov«. Sporočila v Whatsapp skupini dokazujejo, da gre za nesporno državno politiko.

Zvezno sodišče na Aljaski je odločilo, da ne bo izdalo odredbe, s katero bi ustavili dela na projektu naftnega črpališča Willow. To sta s tožbami do končne odločitve sodišča zahtevali organizaciji Earthjustice in Zaupniki za Aljasko, ki se ukvarjata s pravnim zagovarjanjem zaščite okolja. Sodišče je v pojasnilu odločitve zapisalo, da gradbeni posegi, ki so predvideni v prihodnjih mesecih, ne vključujejo črpanja nafte ali zemeljskega plina. Vlada predsednika Joeja Bidna je sredi prejšnjega meseca odobrila načrte aljaškega podjetja ConcoPhillips, ki namerava na severnem pobočju najseverneješe ameriške zvezne države postaviti naftno črpališče, kjer bi lahko dnevno počrpali 180 tisoč sodčkov nafte. Takšna količina bi nanesla 1,5 odstotka na dan počrpane ameriške nafte. Willow je najobsežnejši naftni projekt v ZDA v zadnjih desetletjih. Naletel je na oster odpor okoljevarstvenih organizacij, ki Bidnovi administraciji očitajo, da so analize vplivov na okolje, ki jih je opravila, pomanjkljive in da kršijo zvezne zakone. Konec minulega meseca je Bidnova administracija odprla dražbo za črpališča nafte in plina v mehiškem zalivu. Na dražbi je skoraj za celo Italijo površin.

Vlada je na dopisni seji sprejela predlog za izločitev ustavnega sodnika Klemna Jakliča iz odločanja o pobudi za oceno ustavnosti novele zakona o RTV. Sprejeti predlog, ki ga je vlada poslala ustavnemu sodišču, temelji na dvomu o Jakličevi objektivni in subjektivni neodvisnosti, ker je v času referendumske kampanje o zakonu o RTV leta 2005 javno zagovarjal stališča v prid zakonu. Novela zakona o RTV, ki je tudi na dnevnem redu današnje seje ustavnega sodišča, spreminja zakonske rešitve, ki jih je Jaklič zagovarjal, zato se, tako vlada, poraja dvom v njegovo nepristranskost. Jakličevo izločitev je predlagal tudi državni zbor, pod predlog pa se je podpisala njegova predsednica Urška Klakočar Zupančič. Iz odločanja o ustavnosti novele zakona o RTV se je že izločil ustavni sodnik Rok Čeferin, ustavnemu sodišču pa je predlog za izločitev ustavne sodnice Neže Kogovšek Šalamon posredoval vršilec dolžnosti predsednika programskega sveta Peter Gregorčič, ki je kot prvopodpisani tudi vložil ustavno pobudo za presojo ustavnosti.

OFF je pripravil vajenec Tilen, mentoriral je Fabjan.

Vir fotografije: wikimedia commons