Na Kubi se bo ponovno vihtela zastava Združenih držav Amerike, saj bo v otoški državi po letu 1961 znova odprto ameriško veleposlaništvo, navzlic dejstvu, da vsaj uradno trgovinski embargo med državama še vedno traja. Odprtje veleposlaništva sledi prelomnici v odnosu med Združenimi državami in Kubo, ki sega v čas lanskega decembra, ko sta državi napovedali obnovitev diplomatskih odnosov, začenši z izmenjavo političnih zapornikov. Ne le ZDA, tudi Evropska unija je napovedala oživitev odnosov s Kubo v letošnjem letu. Priprave na slavnostni dogodek pa spremlja trditev nekdanjega predsednika Kube, Fidela Castra. Ta je v časopisni kolumni včeraj zapisal, da Združene države Amerike Kubi zaradi škode, ki je nastala v desetletjih trgovinskega embarga, dolgujejo več milijonov dolarjev.

Ekvadorski predsednik Rafael Correa, levičarski ljubljenček razočaranih nad upravljanjem Venezuele in Bolivije, še sam čedalje bolj razburja. Po državi je v preteklih dneh potekalo več protestov, ki so v vrste združili tako desno opredeljene in premožnejše kot tudi delavce in sindikaliste ter razne etnične skupine, ki vsaka posebej do Corree goji zamero. Sindikalisti zaradi nove delovne zakonodaje, ki omejuje pravico do delavskega protesta, staroselci zato, ker se oblasti z njimi ne posvetujejo ob vsakokratnem novem posegu v njihovo okolje zavoljo koriščenja naravnih virov, vsi pa so si edini, da parlament ne sme odločati o spremembi ustave, ki bi predsedniku države omogočala neomejeno število mandatov.

V Brazilijo. Približno sto aktivistov iz vrst staroselcev Guarani je okupiralo dvorano brazilskega pravosodnega ministrstva. Zahtevajo srečanje s pristojnim ministrom Josejem Eduardom Cardozom in drugimi vpletenimi, na katerem bi se dogovorili glede razmejitve ozemlja v zvezni državi Mato Grosso do Sul. Potreba po razmejitvi je nastala po junijskih napadih na staroselce, ki so se pripetili po njihovi ponovni naselitvi na teritoriju, ki je zgodovinsko sicer del njihovega ozemlja, trenutno pa ga koristijo tamkajšnji veleposestniki in lastniki plantaž soje.  

O črnem zlatu v Afriki. Naftni posestnici Uganda in Kenija sta se dogovorili o poteku 1500 kilometrov dolgega naftovoda, s katerim bosta na obali indijskega oceana pridobili izhodišče za pot na svetovno tržišče. Naftovod bo postavljen v okviru širšega regionalnega projekta Lamu Koridor, s katerim naj bi se v bodoče zagotovile izvozne potrebe za Južni Sudan, morebiti pa tudi Etiopijo. Uganda in Kenija se še vedno nista dogovorili glede porazdelitve stroškov projekta, ki so ocenjeni na 4 milijarde dolarjev, je pa koncesionar za gradnjo, japonska družba Toyota Tsashu, javnosti že naznanil načrte za gradnjo naftovoda, ki naj bi začel delovati leta 2022. Omenjena so tudi prenekatera tveganja, s katerimi se bodo soočali gradbinci. Koridor bo namreč potekal preko močvirij, nacionalnih parkov in rezervatov ter po območju severne Kenije, kjer so pogosti napadi upornikov in islamističnih oboroženih skupin.

Ruski premier Dmitrij Medvedjev je razširil seznam držav, katerim se, tako kot doslej članicam Evropske unije, prepoveduje uvoz hrane. Seznam se širi, saj so Albanija, Gruzija, Islandija, Lihtenštajn, Norveška, Ukrajina pa tudi Črna gora javno podprle sankcije Evropske unije proti Rusiji kot posledico nevšečnosti v Ukrajini. Kot zanimivost dodajmo domislico nekega črnogorskega komentatorja, ki je kot povod za vnovičen porast hladnovojnih razmer navedel odločitev pravoslavne Črne gore, da se priključi NATU.

Ob vsej složnosti slovenske politične elite pa na konferenci premiera Mira Cerarja, na kateri je pojasnil odločitev vlade, da imenovanje slovenskega arbitra v stalnem arbitražnem sodišču prepusti predsedniku sodišča, ni šlo brez blamaže. Predsednik vlade je odgovarjal le na vprašanja, zastavljena s strani dveh medijskih hiš, Radiotelevizije Slovenija in POP TV, medtem ko drugim novinarjem, tudi hrvaškim, ni bilo dovoljeno zastavljanje vprašanj. Društvo novinarjev Hrvaške je pri vladnem uradu že protestiralo. Kako pa vladni urad za komuniciranje pojasnjuje tak režim in odgovarja na pritožbe? Navajamo: “Po včerajšnji izjavi za medije predsednika slovenske vlade po seji vlade sta bili predvideni dve vprašanji. Pri novinarjih, ki sta postavila vprašanja, nacionalnost ni imela nikakršne vloge. Izvedba izjave za javnost je bila povsem v skladu z običajnimi strokovnimi praksami, ki veljajo ob tovrstnih dogodkih. Ob komuniciranju zadev, povezanih z arbitražnim sporazumom, Vlada Republike Slovenije posebej skrbi, da pri tem spoštuje naravo arbitražnega postopka in zaveze v arbitražnem sporazumu, ki med drugim določajo tudi način podajanja izjav, da se ne ogrozi dela arbitražnega sodišča. Tako je predsednik vlade v svoji izjavi, nato pa tudi v odgovorih na vprašanja, pojasnil vsa stališča Vlade Republike Slovenije.” In: “Protest hrvaškega novinarskega združenja zavračamo in obžalujemo. V interesu arbitražnega postopka, pa tudi odnosa med državljani obeh držav, je, da so informacije v javnosti celovito predstavljene, brez zavajanja ali nepotrebnega vznemirjenja.”

Predsednik Hrvaškega društva novinarjev Saša Lekovič pojasni, zakaj so protestirali pri vladi Republike Slovenije:

Izjava

Študentke in študentje pozor! Danes je zadnji dan za oddajo vlog za pridobitev ali podaljšanje subvencioniranega bivanja v študentskih domovih ali pri zasebnikih. Višina subvencije za bivanje v študentskih domovih znaša 19,50 evrov, za bivanje pri zasebnikih pa 32 evrov.

Off sta pripravila Janković in vajenka Katja