OFF CETE

Aktualno-politična novica
13. 10. 2016 - 15.00
 / OFF

Mornarica Združenih držav Amerike je izvedla napade na tri radarske postaje ob jemenski obali rdečega morja. Gre za prvi primer neposredne vpletenosti ZDA v jemensko vojno, kjer se sicer proti uporniškemu gibanju Hutijev bori koalicija pod vodstvom Savdske Arabije. Napadi so povračilni ukrep po dveh nedavnih, sicer neuspelih raketnih napadih na ameriško ladjevje v Rdečem morju, za katere ZDA krivijo Hutije. Ti pa kakšrnokoli vpletenost zanikajo. Ameriško obrambno ministrstvo sicer sporoča, da omenjeni napadi ne pomenijo vstopa ZDA v jemensko vojno, ampak so le povračilne narave, hkrati pa poudarja, da bodo ZDA tudi na prihodnje grožnje svojim silam odgovorile podobno. ZDA so sicer med savdijsko intevencijo v Jemnu tej zalivski kraljevini prodale za več kot 20 milijard dolarjev orožja, poleg tega pa ameriška pomoč obsega tudi deljenje obveščevalnih podatkov in specialne enote v domnevno svetovalni vlogi.

 

Na nasprotni strani Mandebške ožine, v Djiboutiju, pa se obeta ponovna okrepitev tuje vojaške prisotnosti. Japonska napoveduje najem dodatnih površin in širitev svoje obstoječe vojaške baze v tej vzhodnoafriški državi. Djibouti sicer na svojem ozemlju gosti vojske več držav, ki jih privlači predvsem strateška lega. Država leži ob pomembni plovni poti med Azijo in Sueškim prekopom, poleg tega pa je v bližini več območij, kjer potekajo vojaška posredovanja, med drugim Jemna, Somalije in Adenskega zaliva. Tako imajo tam vzpostavljene postojanke ZDA, Francija, Italija, Japonska, v začetku tega leta pa se je s prvo vojaško bazo na tujem tam zasidrala tudi Kitajska.

 

Iz egiptovske vlade sporočajo, da so uspeli zagotoviti dobavo naftnih derivatov za prihodnji mesec. Med vikendom je namreč Savdska arabija, ki je aprila Egiptu obljubila dobavo 700 tisoč ton goriva mesečno, sporočila, da ta mesec dobave ne bo. Savdska zaušnica je Egipt doletela po tem, ko je ta v Varnostnem svetu Združenih narodov glasoval tako za rusko kot francosko resolucijo za vzpostavitev premirja v Siriji, ki jima Savdska Arabija nasprotuje.

 

Na vzhod. Umrl je tajski kralj Bumibol Aduljadej. Državi je vladal od leta 1946, okrog njega pa je vladajoča garnitura v času vojne proti komunizmu v 60-ih letih prejšnjega stoletja spletla močan kult osebnosti, ki je kralju in posledično vojski ter ekonomski eliti zagotavljal legitimnost. V državi, v kateri palača upravlja s približno 37 milijardami dolarjev premoženja, palača pa ima močan vpliv tudi v sodstvu, je prva menjava kralja v 70-ih letih politično občutljiv trenutek. Še toliko bolj zato, ker je prestolonaslednik princ Vajiralongkorn nagnjen k vedenjskim motnjam in je med Tajci močno nepriljubljen, uživa pa tudi dobre odnose z bivšim premierjem Taksinom Šinavatro, največjim političnim nasprotnikom rojalistične elite in trenutne vojaške hunte.

 

Selimo se bliže domačim logom. Poslanci parlamenta Republike Srbske so na Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine naslovili predlog za presojo ustavnosti dneva neodvisnosti, ki ga obeležujejo v Federaciji Bosne in Hercegovine, ne pa tudi v Republiki Srbski. Dan neodvisnosti v Federaciji praznujejo 1. marca - na ta dan leta 1992 so namreč tamkajšnji prebivalci glasovali za odcepitev od Jugoslavije. Poslanci parlamenta Republike Srbske pa trdijo, da je praznik diskriminatoren do srbskega prebivalstva Federacije, saj so Srbi omenjeni referendum bojkotirali. Pri predlogu za presojo ustavnosti gre za odgovor na sodbo ustavnega sodišča, ki je spomladi presodilo, da bi bilo praznovanje dneva državnosti v Republiki Srbski na 9. januarja diskriminatorno do nesrbskega prebivalstva te entitete, saj datum sovpada s pravoslavnim praznikom.

 

Nemška vlada je odobrila predlog zakona, s katerim bi omejili pravico državljanov drugih držav Evropske unije do nadomestila za brezposelnost. Ti bodo do njega še vedno upravičeni, če so si te pravice prislužili z delom v Nemčiji. Tisti, ki v najmočnejšem evropskem gospodarstvu še niso bili zaposleni, pa bodo do nadomestila upravičeni šele po petih letih prebivanja tam. Zakon je odziv na lansko sodbo Zveznega socialnega sodišča, ki je razsodilo, da so prebivalci drugih evropskih držav do nadomestil za brezposelnost upravičeni že po pol leta bivanja v Nemčiji. Zakon mora prestati še parlamentarno razpravo, a zapletov, upoštevajoč strinjanje v veliki koaliciji med krščanskimi in socialnimi demokrati glede njegove vsebine, ne gre pričakovati.

 

Nemško ustavno sodišče je razsodilo, da tamkajšnja vlada lahko da soglasje začasni uveljavitvi prostotrgovinskega sporazuma CETA med Evropsko unijo in Kanado. Evropski gospodarski ministri bodo namreč prihodnji teden odločali o začasni uveljavitvi sporazuma, s katerim bi v veljavo stopili vsi tisti deli, ki so v pristojnosti evropskih institucij, ostali deli pa bi morali počakati še na potrditev v nacionalnih parlamentih. Skupina aktivistov in opozicijskih voditeljev je pred ustavnim sodiščem sprožila postopek, saj trdi, da delni sprejem sporazuma brez odobritve nemškega parlamenta spodkopava demokracijo.

Sodišče je razsodilo, da se sporazum lahko začasno sprejme, a le v tistih delih, ki so v pristojnosti evropskih institucij. Tako bodo iz začasne uveljavitve morala biti izpuščena določila o predvidenih arbitražnih sodiščih za reševanje sporov med investitorji in državo. Poleg tega, tako pravi sodišče, mora imeti Nemčija možnost enostranskega izstopa iz začasne uveljavitve, če se tako odloči tamkajšnji parlament. Od sodbe nemškega ustavnega sodišča bo, kot je zatrdil avstrijski kancler Kristian Kern, v večji meri odvisna tudi podpora avstrijske vlade. Avstrijski socialdemokrati so eni najvplivnejših nasprotnikov sporazuma in bi s svojo podporo močno ošibili nasprotovanje sporazumu.

Spodbudne novice za nasprotnike omenjenega trgovinskega sporazuma pa prihajajo iz Belgije. Parlament Valonske regije je izglasoval nasprotovanje sporazumu, s čimer bi lahko blokiral njegov sprejem. Belgijska vlada namreč za sprejem mednarodnih sporazumov potrebuje konsenz vseh treh regij. Predsednik Valonije sicer ni zavezan k upoštevanju mnenja parlamenta in bi lahko kljub temu dal soglasje.

 

Slovenija

Podporo sprejemu sporazuma CETA pa je na današnji seji potrdila tudi slovenska vlada. Ta je imela še do nedavnega vsebinski zadržek glede začasne uveljavitve sporazuma pred potrditvijo v nacionalnih parlamentih, predvsem nanašajoč se na reševanje sporov med investitorji in državami. O dokončni uveljavitvi sporazuma bo odločal še državni zbor.

Združena levica je na predsednika vlade Mira Cerarja naslovila odprto pismo, v katerem ga poziva k razrešitvi ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča. Gašperšič je namreč obljubil, da se bo gradnja drugega tira med Koprom in Divačo začela prihodnje leto, v nasprotnem primeru pa naj bi odstopil sam. Takšna namera pa se ne kaže v predlogu proračuna za leto 2017, v katerem je zapisano, citiramo »izhajajoč iz sklepa vlade financiranje gradnje drugega tira z javno-finančnimi viri zaradi drugih nujnih investicijskih projektov, ki morajo potekati vzporedno na cestni in železniški infrastrukturi, v obdobju finančne perspektive 2014–2020 z vidika makrofiskalne konsolidacije ni izvedljivo. Zato je gradnja drugega tira železniške proge na odseku Divača-Koper v dolžini 24,6 kilometrov ob sklenitvi javno-zasebnega partnerstva predvidena po letu 2019«, konec citata. Pojasni poslanec ZL Matej Vatovec:

Izjava

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness