Na srbskih predčasnih parlamentarnih volitvah je z 48 odstotki glasov zmagala Srbska napredna stranka predsednika Aleksandra Vučića. S tem so si Vučićevi pajdaši povrnili absolutno večino v parlamentu. Drugouvrščena opozicijska lista Srbija proti nasilju je zbrala 24 odstotkov glasov. Po delnih rezultatih – doslej so prešteli okoli 95 odstotkov glasov – bo parlamentarni prag prestopila še Socialistična stranka Srbije. Ta je pod vodstvom Ivice Dačića vedno, ko je bilo treba, Vučiću pri vladanju nudila podporo. Iz parlamenta je izpadla desničarska stranka Dveri, namesto nje sta vanj prišli drugi desničarski tvorbi: monarhistična Nada in zarotniški Mi. Vučić je absolutno zmago razglasil že okoli polnoči, skliceval se je na lasten vzorec 76 odstotkov glasov. 

Izjava

V opozicijski Srbiji proti nasilju rezultatov ne priznavajo. Trdijo denimo, da je v Beogradu volilo 40 tisoč ljudi, ki v njem ne živijo. Vzporedno s parlamentarnimi so po Srbiji potekale tudi lokalne volitve. Vučić je kljub temu, da uradnih rezultatov opolnoči še ni bilo, zmago razglasil tudi v prestolnici. Delni rezultati volilne komisije kažejo, da je v Beogradu vendarle tesno: Vučićevi so prejeli okrog 37 odstotkov glasov, Srbija proti nasilju pa okrog 34 odstotkov.  Po dveh majskih pobojih in protestih, ki so zahtevali Vučićev odstop, se je opozicija sprijaznila s predčasnimi volitvami, ki so kot običajno služile potrjevanju Vučićeve oblasti. Več v OFFsajdu ob petih.

Na volišča so se podali tudi v Čilu, kjer je ljudstvo na referendumu z več kot 55 odstotki glasov zavrnilo novo ustavo. Osnutek ustave, o katerem so glasovali, je pripravil komite pod vodstvom neopinočetistične Republikanske stranke, njegov fokus pa je na principih prostega trga ter omejitvi splava in migracij. Tako v veljavi ostaja ustava iz leta 1980, torej iz časov čilenskega fašističnega diktatorja Augusta Pinocheta. Zadnji poskus spremembe ustave je lani prav tako spodletel, saj je več kot 60 odstotkov volivcev zavrnilo progresivno ustavo, ki jo je spisala takratna ustavodajna skupščina. V njej so glavno vlogo igrale pravice staroselskih skupnosti, spolna enakost in zaščita okolja, kar je odražalo sestavo skupščine, v katero so Čilenci izvolili levičarske in staroselske aktiviste ter akademike. Po tokratnem glasovanju je predsednik Gabriel Boric že obljubil, da v svojem mandatu ustave ne bo več poskušal spremeniti. Sprememba ustave je bila ena izmed zahtev množičnih protestov leta 2019, na katerih so protestniki zahtevali korenite politične in družbene spremembe. Leta 2020 so na referendumu z več kot 80 odstotki glasov volivci potrdili željo po menjavi Pinochetove ustave, a so oba osnutka nove ustave torej zavrnili. Prvega, ki je bil bližje levici, ker je bil predolg in prezapleten. Drugega, ki ga je spisala desnica, zato, ker bi staro ustavo naredil še bolj desno. 

Egiptovska volilna komisija je dosedanjega predsednika Abdela Fataha Al Sisija nepresenetljivo razglasila za zmagovalca volitev desetega decembra. Tako bo Egiptu predsedoval še v tretjem mandatu. Na oblast je Al Sisi prvič prišel leta 2014 z državnim udarom, leta 2019 pa je na volitvah prejel 97 odstotkov vseh glasov. Odstotki za letošnje volitve še niso znani.

Izraelska vojska je čez vikend z buldožerjem zravnala taborišče v kompleksu bolnišnice Kamal Advan na severu Gaze. Racijo v bolnišnici je okupatorska vojska izvedla prejšnji teden, v njej pa pridržala 70 zdravstvenih delavcev. Po trditvah Urada Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih dejavnosti ni znano, koliko ljudi je umrlo v napadu z buldožerjem, saj je prekinjena vsa komunikacija uradov Združenih narodov in oblasti v Gazi. Na celotnem območju Gaze deluje še manj kot tretjina 36 bolnišnic. V izraelskem raketnem napadu na begunsko taborišče v palestinskem mestu Džabalija je medtem umrlo vsaj 110 ljudi. Točnega števila umrlih po poročilih palestinskih oblasti zaradi nadaljnjih napadov ni mogoče ugotoviti. 

V petek je izraelska vojska ubila tudi tri Izraelce, talce, ki so jih borci Hamasa zajeli sedmega oktobra. Mahajoč bele zastave z napisom »SOS« v hebrejščini so se približali skupini vojakov, ki jih je »v strahu« usmrtila. V izraelski vojaki trdijo, da so se jim talci približali na način, ki je kršil izraelska pravila boja, in da so jih ubili po nesreči.

Ljubljanski mestni svet bo na današnji seji odločal o združevanju ljubljanskih javnih vrtcev v enoten zavod. S tem bodo, kot trdijo na občini, optimizirali poslovanje vrtcev in s prenosom administracije na zavod razbremenili ravnatelje. Po predlogu bodo ravnatelji le še pedagoški vodje vrtcev, zavod pa bo vodil in zastopal direktor. Na Zvezi društev pedagoških delavcev Slovenije in na oddelku za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani predlogu nasprotujejo. Menijo, da bi lahko s tem občina posegala v avtonomijo ravnateljev, obenem pa opozarjajo, da bi bili lahko deli predloga tudi nezakoniti. Več o razlogih za nasprotovanje predlogu pove Tomaž Popović, predsednik Združenja ravnateljev vrtcev Slovenije.

Izjava

Popović pojasni tudi, kako bi sistem, ki ga predlagajo na Mestni občini Ljubljana, funkcioniral v praksi.

Izjava

Mestni svetniki bodo odločali tudi o grobarskih storitvah Javnega podjetja Žale. V podjetju predlagajo 15-odstotno podražitev grobnin in 10-odstotno podražitev 24-urne dežurne službe za prevoz pokojnikov. Oboje utemeljujejo s povečanjem stroškov in negativnim poslovanjem zavoda v zadnjih letih. 

Novi minister za javno upravo Franc Props iz Gibanja Svoboda je svoj mandat začel s sodno poravnavo s prejšnjim delodajalcem, upraviteljem nepremičnin SPL. Od ministra je SPL terjal 400 tisoč evrov za škodo, ki jo je podjetju med letoma 2011 in 2019 povzročil kot generalni direktor. Tožbo proti Propsu je podjetje vložilo takoj po njegovem odhodu iz podjetja, prejšnji četrtek pa bi se morali ponovno srečati na sodišču, a so se prej dogovorili za poravnavo. Vest o poravnavi je v medije priročno prišla v petek zvečer.

Višje sodišče je vodjo lekarne v Ortopedski bolnišnici Valdoltra Natašo Faganeli zaradi sprejemanja podkupnin obsodilo na dve leti zapora. Poleg tega bo morala plačati denarno kazen v višini 35 tisoč evrov. Okrožno sodišče v Ljubljani je lani Faganeli obsodilo na tri leta zapora, višje sodišče je torej kazen znižalo na dve leti, a sodba je zdaj pravnomočna. Obsodili so jo zaradi sprejemanja podkupnin od podjetja Emporio Medical. Zanjo in za še enega ortopeda, obsojenega v zadevi, je tožilstvo predlagalo tudi dvoletno prepoved opravljanja dejavnosti, a sodišče te kazni na koncu ni izreklo.

Vir fotografije: www.jpereira.net, creative commons