Dobrih 6 tednov po volitvah je Hrvaška vendarle dobila mandatarja za sestavo vlade. Tihomir Orešković je predsednici Kolindi Grabar Kitarović predložil 78 podpisov poslancev MOST-a in domoljubne koalicije pod vodstvom HDZ-ja, s katerim ima večino za sestavo vlade. Gre za nestrankarskega kandidata, ki s politiko nima predhodnih izkušenj. Orešković je rojen v Zagrebu, sicer pa je kanadski državljan s prebivališčem na Nizozemskem. Trenutno deluje kot finančni direktor izraelske farmacevtske družbe Teva, ki ima v lasti hrvaško farmacevtsko podjetje Plivo. Svoje mnenje o novem mandatarju izrazi politolog Davor Gjenero.

Izjava.

Kljub trenutni podpori, ki jo uživa Orešković, pa obstaja možnost, da nekateri poslanci MOST-a, nezadovoljni z izbiro HDZ-jevega predloga, v Saboru ne bodo podprli novega mandatarja. Na to vsaj cilja levosredinska koalicija, zbrana okoli SDP-ja, ki bo na naslednjem zasedanju parlamenta vložila predlog svojega mandatarja - po zadnjih informacijah naj bi to bil trenutni predsednik Sabora Josip Leko. Situacijo oriše Davor Gjenero:

Izjava.

Kosovsko ustavno sodišče je z nekaj zadržki dalo zeleno luč za vzpostavitev tako imenovane Zveze srbskih občin, krajše ZSO, kot je bilo predvideno v bruseljskem sporazumu, ki sta ga 25. avgusta podpisala srbski premier Aleksandar Vučić ter njegov kosovski kolega Isa Mustafa. S to odločitvijo je sodišče omogočilo nadaljevanje procesa vzpostavljanja ZSO-ja, ki je bil začasno suspendiran po tem, ko je predsednica Kosova po večtedenskih protestih opozicije na ulicah in v parlamentu predlog vložila v ustavno presojo. Opozicija na čelu z nacionalistično stranko Samoopredelitev že več mesecev poskuša obstruirati implementacijo dogovora.

Črnogorski premier Milo Đukanović opoziciji sporoča, da bo tudi naslednje leto po parlamentarnih volitvah ostal predsednik vlade. Protivladni protesti, ki jih vodi prosrbski Demokratski front, spet dobivajo na zagonu - po včerajšnjih protestih, ki naj bi se jih udeležilo na stotine ljudi, med drugim tudi nekaj študentskih organizacij, so za danes protestniki napovedali postavitev šotorov v centru Podgorice. Eden od vodij DF-ja, Nebojša Medojević, je ostale opozicijske stranke, ki niso podprle protestov, označil za lažno opozicijo, Radio televezijo Črne gore pa označil za trobilo vlade, ki ignorira srbsko populacijo. DF vztraja, da bo ostal na ulicah do odstopa Đukanovićeve vlade.

Italijanski predsednik je pomilostil dva uslužbenca ameriške obveščevalne agencije CIA, obsojena zaradi ugrabitve terorističnega osumljenca na cestah Milana leta 2003. Po zajetju Abuja Omarja v Italiji je bil slednji prepeljan v Egipt na zaslišanje, kjer naj bi ga tudi mučili. Ko je zgodba prišla v javnost, je italijansko sodstvo izreklo obsodbe in absentia za 26 američanov, udeležnih pri ugrabitvi. Italijanski predsednik je dva izmed njih pomilostil, kar naj bi bila prijateljska gesta pred obiskom pri ameriškemu predsedniku v začetku naslednjega leta.

Študija lokalnega pravnika Basela Ghattasa o uporabi administrativnega pridržanja Izraelske države kaže na še eno izmed številnih kršitev človekovih pravic s strani uradnega Tel Aviva. Administrativno pridržanje izhaja še iz časa britanske uprave palestinskih ozemelj, zajema pa pridržanje osumljenca za dobo šestih mesecev brez potrebe po obtožbah ali sodnem postopku. Po šestih meseceh se lahko pridržanje obnovi za novih šest, vse do neskončnosti. Študija kaže, da je Izrael med 1. januarjem 2005 in 1. novembrom 2015 administrativno pridržanje uporabil 4.691-krat proti 3.761 različnim posameznikom, le 252 izmed njih pa se je soočilo z dejanskimi obtožbami pred sodišči. Etnično strukturo uporabe pridržanja se zlahka ugane - 1. novembra je bilo pod omenjenim pravnim mehanizmom zaprtih 398 nejudov in štirje judi.

Predstavnik iraškega obrambnega ministrstva je obtožil Turčijo, da še vedno ni umaknila svojih vojaških sil iz iraškega ozemlja. Napetosti so se pričele 4. decembra, ko je 150 turških vojakov skupaj s tanki in artilerijo prekoračilo severno mejo Iraka in vzpostavilo bazo blizu mesta Mosul, ki ga kontrolira Islamska država. V luči iraških zahtev po umiku turška stran sicer govori o delni prerazporeditvi svojih sil, vendar bo večji del njih ostal znotraj Iraka. Tam naj bi se namreč borile proti borcem Islamske države.

Varnostni svet Združenih narodov je podprl najnovejši poskus oblikovanja enotne libijske vlade, torej pred tednom dni podpisane pogodbe med sprtima režimoma v Tripoliju in Tobruku. Pogodba sama je normativne narave, saj dejanska razdelitev pristojnosti in oblasti še ni dogovorjena. Kljub temu si Združeni narodi s podporo procesu obetajo vsaj delno stabilizacijo situacije. Medtem je po mestu Sirte, takorekoč na geografski sredini med zahodnim Tripolijem in vzhodnim Tobrukom, le nekaj dni nazaj patruljirala tako imenovana policija Islamske države.

Human Rights Watch je racije, ki jih je izvedla nigerijska vojska med 12. in 14. decembrom nad šiitskimi muslimani, označil kot neupravičene. Iz poročila je razbrati, da so vojaki v Zarii na severu Nigerije brez opozorila streljali na neoborožene civiliste, tudi otroke. Nigerijska vojska, ki ima dolgo zgodovino kršenja človekovih pravic, trdi, da je do streljanja prišlo, ko so lokalni protestniki blokirali vojaški konvoj, ki je posredoval po poskusu atentata na generala Barataija. Po pričevanjih je v racijah umrlo do 1000 ljudi, kar je sprožilo proteste med šiitskimi Nigerijci, pa tudi v Teheranu.

Sultan Bruneja Hassanal Bolkiah je napovedal prepoved praznovanja božiča. Bolkiah, sicer eden najbogatejših posameznikov na svetu, je lansko leto v državi uvedel šeriatsko pravo. Somalija je naredila še dodaten korak ter hkrati prepovedala tudi praznovanje novega leta, saj naj praznika ne bi imela nič z večinsko muslimanskim prebivalstvom. Glede na izjave generalnega direktorja somalskega verskega ministrstva lahko praznovanje božiča ogrozi vero muslimanske družbe. S tem se želi Somalija tudi izogniti napadom Al-Šababa, ki bi lahko videli proslave božiča in novega leta kot tarče za napade. Podobna prepoved je bila v Somaliji vzpostavljena že leta 2013.