OFF civilizacije

OFF civilizacije

Aktualno-politična novica
30. 7. 2019 - 15.00
 / OFF

Začenjamo v Afganistanu. Predstavniki talibanov so demantirali navedbe tamkajšnje vlade, da se bodo v naslednjih dveh dneh v Evropi začela tako imenovana med-afganistanska pogajanja o miru in delitvi moči v državi. Talibani so se do sedaj srečevali zgolj z ameriškimi predstavniki, pogajanja z vlado pa zavračajo, dokler se iz države ne umakne ameriška vojska. Vse do takrat je namreč domača vlada v njihovih očeh lutka Združenih držav Amerike. Glede umika vojakov sicer iz Washingtona prihajajo različni signali. Ameriški zunanji minister Mike Pompeo je včeraj povedal, da želi  predsednik Donald Trump zmanjšati število ameriških vojakov v Afganistanu  pred ameriškimi predsedniškimi volitvami jeseni prihodnje leto. Pompeo je bil skop glede številk in časovnice umika, je pa povedal, da je optimističen glede pogajanj s talibani in poudaril Trumpov cilj, da ZDA končajo svojo najpol pozabljeno vojno v Afganistanu. Predstavniki afganistanske vlade v odzivu niso skrivali nezadovoljstva, da ZDA prilagajajo politiko svojim volitvam, pri čemer je v Afgansitanu že v polnem teku kampanja za tamkajšnje predsedniške volitve, ki bodo potekale čez dva meseca.

Vpogled v gibanje talibov, afganistansko vlado in morebitno vzpostavitev premirja.
 / 14. 3. 2018
Vojna je sicer še vedno vsakodnevna realnost za prebivalce dežele pod Hindukušem. V nedeljo se je zgodil bombni napad na  pisarno predvolilne kampanje podpredsedniškega kandidata afganistanskega predsednika Asrafa Ghanija, v katerem je bilo ubitih 20 ljudi. Misija Združenih narodov v Afganistanu je sporočila, da je bilo v prvi polovici letošnjega leta v bojih afganistanskih sil s talibani ubitih 3812 civilistov. Poročilo odgovornost za smrt 717 civilistov pripisuje vladnim silam. Večino smrtnih žrtev so namreč zahtevali afganistanski in ameriški letalski napadi, izvedeni v podporo kopenskim silam. Talibani naj bi bili po drugi strani odgovorni za smrt 531 ljudi. To pomeni, da se je število žrtev napadov afganistanskih in mednarodnih sil povečalo za dobrih 30 odstotkov, število žrtev talibanov pa padlo za nekaj več kot 40 odstotkov.

Selimo se v sosednji Pakistan, ki ga bo septembra obiskala indijska teniška reprezentanca. Ta se bo z domačini pomerila v prvem krogu azijskega kroga Davisovega pokala. Indijske športne ekipe zaradi političnih in varnostnih razlogov redko obiskujejo Pakistan. Medsebojne tekme v kriketu, najbolj priljubljenem športu v obeh državah, so suspendirane že več kot deset let. Teniški ekipi sta se nazadnje pomerili pred trinajstimi leti, indijski tenisači pa so Pakistan nazadnje obiskali leta 1964. Z oči v oči z nevarnostjo pa se ne boji soočiti niti indijski premier Narendra Modi, ki se je pridružil angleškemu TV voditelju in bivšemu specialcu Bearu Gryllsu na džunglski avanturi. Oddaja Mož proti divjini z Modijem bo televizijsko premiero doživela 12. avgusta.

Nazaj v resnejše vode Perzijskega zaliva. V Bahrajnu so izbruhnili protesti, potem ko sta bila usmrčena dva šiitska aktivista. Policija je proteste poskušala razgnati s solzivcem, pri tem pa je zaradi vdihavanja velikih količin solzivca umrl en človek. Obsodba in usmrtitev Alija al-Araba in Ahmeda al-Malalija je v Bahrajnu sprožila največje proteste v zadnjih dveh letih, sodni proces pa so kot nepravičen obsodile tudi številne mednarodne humanitarne organizacije. Šiiti predstavljajo večino prebivalstva, medtem ko je kraljeva družina in posledično širša vladajoča elita sunitska.

Konservativni obrat na predčasnih parlamentarnih volitvah v Grčiji
 / 12. 7. 2019
Selimo se v Evropo. Nova grška vladajoča konservativna vlada je izjavila, da bo parlamentu predlagala ukinitev zakona, ki varuje univerze pred posredovanjem policije. Zakon iz leta 1982, ki je bil vmes nekajkrat reformiran, je dediščina časov, ko je Grčiji vladala vojaška hunta. Leta 1973 je vojska s tanki zatrla proteste na Tehnični univerzi v Atenah in pri tem ubila 40 ljudi. Zakon močno omejuje možnost policije, da bi vstopila v prostore univerz. Vlada trdi, da so univerze zaradi zakona postale gojišče kriminala. Vprašanje zakona o nedotakljivosti univerz je postalo vroče politično vprašanje. konservativna Nova demokracija je v predvolilni kampanji močno izpostavljala vprašanje varnosti, medtem ko levica v zakonu vidi ključni element grške demokracije.

Nadaljujemo nekoliko severneje. Romunsko ustavno sodišče je razveljavilo spremembe kazenskega zakonika, ki jih je predlagala vlada pod vodstvom Socialdemokratske stranke. Reforme bi ustavile številne protikorupcijske preiskave in sodne procese. Težave s slednjimi ima več vidnih članov  vladajoče stranke, med drugim predsednik stranke Liviu Dragnea. Reforme skrajšujejo čas zastaranja kriminalnih dejanj, skrajšujejo zaporne kazni in dekriminalizirajo nekatera dejanja, ki so sedaj preganjana kot nemarnost na delovnem mestu. Zakon se bo sedaj vrnil v parlament, kjer naj bi poslanci reformo dopolnili. Ustavno sodišče je sicer reformo kazenskega zakonika zavrnilo že drugič, prvič je to storilo lani. Vlada se sicer sooča s številnimi kritikami zaradi ravnanja ob umoru dveh deklet, zaradi česar so konec prejšnjega tedna že potekali protesti. Številni protesniki namreč menijo, da so vladne reforme oslabile ravnanje policije in tožilcev, ne zgolj v korupcijskih, ampak tudi drugih kriminalnih dejanjih.  

Nadaljujemo pohod na sever. Nemško vrhovno sodišče je ugotovilo, da Evropska centralna banka ne krši nemške ustave ali evropskih sporazumov pri svojem nadzoru najpomembnejših evropskih bank. Prav tako je zakonsko zeleno luč dobil sklad za financiranje finančnih institucij v težavah. V zadnjem desetletju je želela Evropska centralna banka močno okrepiti svoje delovanje, da bi zaščitila evropski bančni sistem in pomagala pri reševanju evropske dolžniške krize. Pri tem je začela posegati po novih finančnih in administrativnih orodjih, ki so izzvali omejitve močno omejenega mandata banke. Nemško ustavno sodišče je bilo najbolj aktivno pri odločanju o tem, kateri izmed novih ukrepov imajo zadostno zakonsko podlago, in s tem postalo de facto odločevalec o tem, katera dejanja Evropske centralne so zakonita in katera ne.

Občanom bo počilo
 / 19. 9. 2018
Ministrstvo za obrambo bo zaradi bo bo zaradi obremenitev, ki jih povzroča delovanje Slovenske vojske na osrednjem vadišču Poček, strelišču Bač in letališču Cerklje ob Krki, sofinanciralo investicije v lokalno javno infrastrukturo. Vlada bo občinam Pivka, Ilirska Bistrica in Brežice namenila 1,7 milijona evrov. S temi občinami ima ministrstvo za obrambo že sedaj sklenjene dogovore o sofinanciranju posodabljanja lokalne infrastrukture. Občini Pivka se tako obeta 300 tisoč evrov za obnovitev ceste Zagorje-Bač, Ilirska Bistrica pa bo prav toliko dobila za obnovitev vodovoda. Še malo več bodo za obnovo cest dobile Brežice.

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness