V raciji turških sil v mestu Cizre je v kleti stavbe umrlo 60 ljudi. Uradna Ankara navaja, da je šlo za uspešno nevtralizacijo teroristov, h katerim štejejo pripadnike Delavske stranke Kurdistana, medtem ko je na drugi strani dogodek sprožil množične proteste kurdskih izseljencev v Evropi. Kurdi in njihovi podporniki protestirajo v več mestih v Nemčiji, pred parlamentom v Londonu, v Parizu in Bernu in pred turškimi predstavništvi. V Zürichu je prokurdske protestnike policija razgnala s solzivcem.

Cizre je v primežu policijske ure že skoraj dva meseca, odkar je Domoljubno revolucionarno mladinsko gibanje razglasilo avtonomijo. Člani gibanja naj bi od takrat naprej postavljali cestne zapore in kopali jarke za boj proti turškim varnostnim silam.

Poleg nasilja nad Kurdi javno podobo turškega predsednika Racepa Tayipa Erdogana še dodatno črni razkriti dokument s sestanka med njim ter predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem in predsednikom Evropskega sveta Donaldom Tuskom. Poleg nizke ravni retorike dokument razkriva, da je Erdogan predsednikom Evropskih institucij grozil, da bo Evropo poplavil z begunci, če EU ne dvigne sredstev za zadrževanje beguncev v Turčiji na 6 miljard evrov. Erdogan je zahteval tudi brezvizumski režim za državljane Turčije, ki potujejo v EU, in nadaljevanje pristopnih pogajanj.

Izraelski Kneset obravnava zakon, po katerem bi morale nevladne organizacije v svojih letnih poročilih navesti višino in vire tujega financiranja. Izrael z zakonom sledi Rusiji in Indiji, ki podrobno sledita financiranju nevladnega sektorja, v to smer pa se nagiba tudi sosednja Madžarska. Po besedah vladnih predstavnikov zakon ni diskriminatoren, saj ne razlikuje glede na politično usmerjenost, pa vendar so politiki z vladnega, torej desnega političnega spektra nevladnike označevali za krte in teroriste.  

Berlinski levičarski aktivisti so na policijske racije odgovorili z grožnjo, da bodo za vsako nadaljnjo preiskavo in policijski napad na njihove skvote in objekte povzročili škodo v višini 1 milijona evra. Avtor, podpisan kot Kommando Klaus Jürgen Rattay, je v imenu berlinskih avtonomnih skupin v primeru vsake naslednje policijske racije napovedal povzročitev milijonske škode v obliki uničenja luksuznih avtomobilov, reklamnih izložb, nadzornih kamer. Reakcijo levičarskih skupin je sprožila januarska racija v skvotih na ulici Rigaer, v kateri je sodelovalo več kot 500 policistov.

Napoved berlinskih radikalnih levičarjev potrjuje navedbe predstavnika berlinskih mestnih oblasti, odgovornega za varnostno politiko, Franka Henkla, da gre v primeru nasilnega pohoda v berlinskem kvartu Kreuzberg minuli vikend, v katerem je bilo poškodovanih ali uničenih več kot 40 luksuznih avtomobilov, za maščevanje berlinskih anarhistov in drugih radikalnih levičarskih skupin. Do napadov na avtomobile je prišlo tudi v dveh drugih berlinskih predelih, s čimer naj bi levičarski aktivisti po predvidevanju mestnih oblasti grožnjo že začeli uresničevati. Berlinski skvoterji se pod udarom policije sicer nahajajo že od novembra, potem ko je bil predel Friedrichshain, eno od središč berlinskega skovterskega gibanja, proglašen za nevarno območje.    

Francoska ustava se utegne kmalu spremeniti. Spodnji dom parlamenta je z veliko večino potrdil kontroverzni zakon o spremembah ustave, ki bi vanjo vpisal možnost razglasitve izrednih razmer v državi. Izredne spremembe je potrdila večina v parlamentu, trajale pa bi lahko od 12 dni do štirih mesecev. V primeru, da do sprememb ustave pride, ob razglasitvi izrednega stanja le-tega ne bo mogoče pravno izpodbijati. Spremembam ustave med drugim nasprotujejo tudi v Francoski ligi za človekove pravice, kjer opozarjajo, da je 2500 francoskih racij, ki so sledile novemberskim terorističnim napadom, do sedaj rezultiralo v zgolj štirih sodnih postopkih. Zaradi novih varnostnih ukrepov je pred časom odstopila tudi francoska pravosodna ministrica.

Vladi Združenega kraljestva in Združenih držav Amerike se dogovarjata o novem sporazumu za nadzor prebivalstva prek medmrežja. Britanske obveščevalne agencije bi po novem sporazumu od ameriških telekomunikacijskih podjetij lahko zahtevale pogovore britanskih državljanov v realnem času. Obratno bi veljalo tudi za ameriške obveščevalce. Trenutno lahko obveščevalne agencije od podjetij z druge strani Atlantika zahtevajo informacije o komunikacijah posameznikov samo preko Sporazuma o medsebojni pravni pomoči ter prek sodnega naloga, kar v praksi traja okrog 10 mesecev. Zagovorniki državljanskih svoboščin opozarjajo, da bi tak sporazum še dodatno okrnil že tako nizke standarde zasebnosti.

Medtem ko se vladi dogovarjata o sodelovanju v nadzorovanju, najbolj razvpita ameriška Agencija za nacionalno varnost pripravlja načrt za reorganizacijo. NSA21 oziroma Agencija za enaindvajseto stoletje bo združila svoje ofenzivne in defenzivne hekerske enote. Ofenzivne enote so iskale, ustvarjale, kupovale in izkoriščale varnostne luknje na spletu, po uradnih informacijah predvsem v tujini, po razkritjih Edwarda Snowdna pa tudi doma, defenzivne pa so o teh luknjah obveščale državne organe in podjetja ter varovale domača omrežja pred vdori. Po navedbah kritikov bi reorganizacija lahko pripeljala do navzkrižja interesov med obema skupinama.

Najbolj izsušeni kontinent - Avstralija - bo zmanjšal klimatološke bazične raziskave. V okviru reorganizacije Organizacije za znanstvene in industrijske raziskave Commonwealtha bodo odpustili 110 raziskovalcev na oddelku za atmosfero in oceane, nadaljnih 350 pa bo premeščenih. S tem bo področje klimatoloogije v Avstraliji okrnjeno za 80 odstotkov, okrnjene pa bodo tudi meritve okoljskih dejavnikov v svetovnem merilu, ki jih je za področje Oceanije opravljala prej omenjena avstralska raziskovalna institucija.

Potekel je rok za oddajo kandidatur za generalnega sekretarja Združenih narodov. Včeraj je slovenski veleposlanik v Združenih narodih vložil uradno kandidaturo nekdanjega slovenskega predsednika Danila Türka. Za stolček bo tekmoval z bivšo hrvaško zunanjo ministrico Vesno Pusić, makedonskim Sergjanom Kerimom, in nekdanjim premierjem Črne gore Igorjem Lukšićem. Bolgarska evropska komisarka Kristalina Giorgijev je od kandidature odstopila in mesto prepustila favorizirani Irini Bokovi, sicer vodji UNICEFA. Mesto generalnega sekretarja naj bi tokrat po neformalnem pravilu pripadlo Vzhodni Evropi, a so kandidature kljub temu oddali še drugi, na primer portugalski Antonio Guetteres, aktualni vodja UNHCR-ja.