Iranske oblasti so zavrnile obtožbe ameriških uradnikov, da so pripadniki iranskih pomorskih sil ovirali prehod britanskega tankerja British Heritage skozi Hormuško ožino. Po anonimnih navedbah dveh ameriških uradnikov za tiskovno agencijo Reuters, ki so jih kasneje potrdili tudi predstavniki britanske vlade, se je tankerju približalo več ladij, ki naj bi pripadale iranski revolucionarni gardi. Britanska vojaška ladja HMS Monrose, ki je tanker spremljala, naj bi nato v ladje uperila orožje, iranske ladje pa so se nato umaknile. Opisana konfrontacija je zadnja v seriji podobnih incidentov ter provokacij in prihaja teden dni po tem, ko so britanske oblasti pri Gibraltarju zasegle iranski tanker, za katerega so bojda upravičeno verjele, da je napoten v Sirijo, kar bi bila kršitev mednarodnih sankcij. Iranske oblasti so dejanje označile za piratstvo. Po drugi strani so zaradi stopnjevanja napetosti v Hormuški ožini Združene države Amerike napovedale oblikovanje mednarodne vojaške koalicije, ki bi omogočala, citiramo, “svobodno plovbo” v vodah v bližini Irana in Jemna.

Sile libijske Vlade narodne enotnosti, s strani Združenih narodov priznane vlade v Libiji, so ob zasedbi oporišča uporniškega poveljnika Halife Haftarija južno od Tripolija zasegle štiri francoske protitankovske rakete Javelin, sicer ameriške izdelave. Francosko obrambno ministrstvo je priznalo, da je orožje njihovo, da pa so bile rakete namenjene zaščiti sil, ki izvajajo protiteroristične operacije. Libijska vlada narodne enotnosti je sicer že aprila obtožila Francijo, da oborožuje Haftarija, kar so Francozi vselej zanikali, so pa Haftariju ponujali diplomatsko in tudi vojaško podporo, zaradi česar so se znašli v sporu tudi z Italijo. Že junija so sicer sile Vlade narodne enotnosti zasegle več raket Javelin z zastavo Združenih arabskih emiratov, ki so med glavnimi podpornicami Haftarjevih sil.

Ameriški predsednik Donald Trump je predstavniku ZDA za trgovino Robertu Lighthizerju naročil preiskavo zaradi francoske napovedi tako imenovanega digitalnega davka, ki naj bi neupravičeno ciljal na ameriške spletne in tehnološke gigante. Triodstotni davek, ki so ga francoski poslanci danes tudi uradno potrdili, bo veljal za vsako digitalno podjetje s prihodki v višini vsaj 750 milijonov evrov, od katerih je vsaj 25 milijonov ustvarjenih v Franciji. Če bi preiskava pokazala, kar Američani imenujejo kot nepoštene in diskriminatorne prakse, bi ZDA lahko uvedle carine na francoski uvoz. Podobno ostro je Trumpova administracija nastopila že lani, ko so digitalni davek predlagali v Evropski uniji. Posledično so uvedbo davka nekatere države članice ustavile, zato pa so kasneje ločene načrte predstavili v Združenem kraljestvu, Španiji, Avstriji in Franciji. Slednja je prva država, ki je tak zakon tudi sprejela.

Med ostalimi novicami iz Francije še slaba vest za francoske uporabnike alternativne medicine in homeopatskih zdravil. Francosko ministrstvo za zdravje je namreč sporočilo, da bo ukinilo finančno kritje produktov, za katere niso dokazali učinkovitega odpravljanja bolezni ali bi zmanjšali uporabo drugih zdravil. Kot je sporočila ministrica za zdravje Agnes Buzyn, se bo finančno kritje homeopatskih zdravil do leta 2020 zmanjšalo iz trenutnih 30 odstotkov na 15 odstotkov, leta 2021 pa bodo s kritjem popolnoma prenehali.

Brazilski kongres je v prvem branju potrdil predlog pokojninske reforme. Z njo bo brazilska vlada zvišala prispevke za pokojninsko zavarovanje in uvedla zakonsko določeno najnižjo upokojitveno starost. Ta do sedaj ni bila določena, po predlaganem zakonu pa bo to 62 let za ženske in 65 za moške. Reforma je bila ena od osrednjih volilnih obljub brazilskega predsednika Jaira Bolsonara, s katero cilja, da bo država prihranila okoli 236 milijard evrov v naslednjih desetih letih. Danes bo kongres predvidoma odločal še o amandmajih zakona, celoten zakon pa bo prestal glasovanje najkasneje v soboto. Brazilski senat bi o zakonu razpravljal avgusta po dvotedenskem odmoru.

Kandidatka za predsednico Evropske komisije Ursula von der Leyen je prestala sestanke z evropskimi poslanci iz vrst Zelenih, Socialistov ter Liberalcev, z namenom da pridobi dovolj glasov za zagotovitev absolutne večine na glasovanju, predvidenem za naslednjo sredo. Po dvournem srečanju je vodja Zelenih Ska Keller sporočila, da Zeleni von der Leyen ne bodo podprli, saj naj ne bi ponudila nobenih konkretnih predlogov glede prava ali podnebnih sprememb. Tudi slovenska evropska poslanca iz vrst socialdemokratov Milan Brglez in Tanja Fajon sta po družbenih omrežjih ocenila, da se kandidatka za predsednico Evropske komisije izogiba neprijetnim vprašanjem, kot so vprašanja notranjega nadzora schengenskih mej in migracij. Tako socialisti kot liberalna skupina Prenovimo Evropo sicer podpore kandidatki niso odrekli. Von der Leyen je sicer pred imenovanjem za kandidatko za predsednico Evropske komisije opravljala vlogo nemške obrambne ministrice.

Poslanci državnega zbora so z 42 glasovi za in 36 proti potrdili predlog ministrstva za izobraževanje o spremembi financiranja zasebnih osnovnih šol. Po predlogu novele se bodo obvezne vsebine v zasebnih osnovnih šolah financirale 100-odstotno, razširjenih vsebin pa se ne bo več financiralo. Po prejšnji ureditvi se obvezni in razširjeni del v zasebnih osnovnih šolah nista ločevala, s strani države pa sta bila financirana 85-odstotno. Sprejet zakon bo v veljavo stopil že v novem šolskem letu, ne bo pa veljal za učence, ki so v zasebne šole že vpisani.

Več o noveli zakona v današnjem OFFsajdu ob 17. uri.