Zahodni blok za status quo
Evropski svet je predlagal seznam kandidatov za najvišje pozicije v strukturi Evropske unije. Na mesto predsednice Evropske komisije so države članice predlagale nemško obrambno ministrico Ursulo von der Leyen iz vrst Krščanske demokratske zveze, mesto predsednika Evropskega sveta pa bo prevzel premier Belgije Charles Michel. Evropska centralna banka bo po vsej verjetnosti evre delila pod taktirko Christine Lagarde, direktorice Mednarodnega denarnega sklada, mesto visokega predstavnika za zunanje zadeve bo prevzel španski zunanji minister Josep Borrell. Mesto predsednika Evropskega parlamenta bo za polovični mandat prevzel dosedanji podpredsednik parlamenta in evropski poslanec italijanske Demokratske stranke David-Maria Sassoli.
O mestu predsednice Evropske komisije mora sicer še odločati Evropski parlament. Kandidate so izbrali predstavniki držav članic v Evropskem svetu, njihov izbor pa odraža razmerje političnih moči članic in interesov znotraj Evropske unije. Svoje mnenje o izbranih kandidatih za najvišja mesta predstavi nekdanji slovenski evroposlanec Ivo Vajgl.
Izjava.
V času pogajanj je bil izbor politikov za najvišja mesta drugačen. Vodje držav članic so najprej razpravljali o imenovanju Fransa Timmermansa za predsednika Evropske komisije in Manfreda Webra za predsednika Evropskega parlamenta. Slednji prihaja iz vrst Evropske ljudske stranke, Timmermans pa je vodil socialdemokrate na evropskih volitvah in je prvi podpredsednik Evropske komisije. Ta načrt se je na pogajanjih izjalovil, za njegov uvod pa je poskrbel hrvaški premier Andrej Plenković, ki je ob prihodu na vrh, še v upanju, da mogoče sam dobi katerega od stolčkov, dejal, da Timmermans nima podpore Evropske ljudske stranke. Odkrito nasprotovanje imenovanju Timmermansa pa prihaja tudi iz držav Višegrajske skupine, to so Madžarska, Poljska, Slovaška in Češka. Dogajanje pojasni Janez Potočnik, nekdanji evropski komisar za širitev in okolje, trenutno pa sopredsedujoči Mednarodnemu panelu za vire pri Organizaciji združenih narodov.
Na mestu Timmermansa se je nato kot kompromis pojavila Ursula von der Leyen, ki trenutno službuje kot ministrica za obrambo v nemški vladi. Prihaja iz patricijske družine iz Hannovra z dolgo družinsko tradicijo političnega udejstvovanja. Je članica stranke Krščanska demokratska zveza, na mesto predsednice Komisije pa jo mora formalno še potrditi Evropski parlament. Več pojasni Regis Dandoy, raziskovalec iz Centra za lokalno politiko v belgijskem Gentu.
Ursula von der Leyen sicer zaradi koalicijskih sporov ni dobila jasne podpre s strani nemške vlade, kljub temu pa je njeno imenovanje podprla kanclerka Angela Merkel. Von der Leyen je sicer kot obrambna ministrica Nemčije že javno izrazila podporo ideji skupne evropske vojske in obrambne politike.
Na mesto visokega predstavnika za zunanjo politiko je bil imenovan Josep Borrell, 72-letni zunanji minister Španije in nasprotnik katalonske neodvisnosti. Zdi se, da je njegovo imenovanje bolj odsev političnih moči in notranjepolitičnih interesov držav članic kot izraz skupne zunanjepolitične strategije. Več Vajgl.
Evropsko bančno taktirko bo prevzela Christine Lagarde, ki je leta 2011 prevzela vodenje Mednarodnega denarnega sklada od znanega perverzneža Dominiqua Straussa-Kahna. Glede na dejstvo, da je Mednarodni denarni sklad trdnjava neoklasičnih ekonomskih politik, je pričakovati uveljavljanje teh tudi pri upravljanju skupne evropske banke. Več pojasni Matjaž Nahtigal s Fakultete za menedžment na Primorskem.
Mesto predsednika Evropskega sveta bo prevzel Charles Michel, premier Belgije, ki trenutno nima sestavljene vlade. Michel je sicer vodenje države prevzel leta 2014, lansko leto decembra pa je vlada razpadla zaradi nestrinjanja pri sprejemanju Globalnega dogovora Združenih narodov o varnih, urejenih in zakonitih migracijah, ki se ga je v desnem diskurzu in posledično tudi medijskem poročanju prijelo ime “marakeška deklaracija”. Z imenovanjem na mesto predsednika Evropskega sveta se bo Michel izognil težavnemu sestavljanju vlade v razdeljeni Belgiji. Več Dandoy.
Predsedniški mandat Evropskega parlamenta traja zgolj 2 leti in pol in ne pet kot ostale pozicije. Na mesto predsednika je bil izglasovan David-Maria Sassoli iz Demokratske stranke, ki v Italiji nastopa v opoziciji. Sassoli je sicer nekdanji televizijski novinar in že več let deluje v politiki, v preteklem mandatu pa je deloval tudi kot podpredsednik Evropskega parlamenta.
V Sloveniji se je glede nove sestave Evropske komisije oglasil tudi premier Marjan Šarec. Po njegovih besedah je interes Slovenije ta, da v sestavi nove Komisije pridobi resor za širitev. Glede na besede Jeana-Clauda Junckerja, predsednika Evropske komisije v odhajanju, naj Komisija ne bi načrtovala novih širitev v prihajajočem mandatu. Kakšen bi bil lahko interes Slovenije za prevzem resorja, pojasni Potočnik.
Aktualno imenovanje kandidatov za najvišja mesta v Evropski uniji razkriva razporeditev moči in igro interesov držav članic, ki se odigrava na ravni evropske politike. Interes konservativne Evropske ljudske stranke in Višegrajske skupine je onemogočil prvotni plan evropske sredine, da bi imenovala Fransa Timmermansa na čelo Evropske komisije, vendar pa na drugi strani ni nobena izmed novejših članic dobila mesta v najvišjih strukturah. Imenovanje relativno neznanih oseb na najvišja mesta obljublja nadaljevanje statusa quo. Današnji Kultivator zaključuje Vajgl.
Dodaj komentar
Komentiraj