Začenjamo v Franciji, prejšnji teden smo pisali o velikih triumfih stranke prve dame francoske skrajne desnice, Marine Le Pen, ki pa so se zdaj izkazali za jalove - v drugem krogu francoskih regionalnih volitev namreč ni zmagala niti v enem okraju. V petih so zmagali socialisti francoskega predsednika Francoisa Hollanda, v sedmih pa desnosredinski republikanci bivšega predsednika Sarkozyja. To je delno posledica umikov socialističnih kandidatov iz dveh regij z namenom povečati podporo republikancem in blokirati skrajno desne kandidate, pa tudi tega, da v odločilnem drugem krogu prevladajo zmerni volivci, ki so tudi leta 2002 za predsednika rajši izvolili Jacquesa Chiraca namesto Jean-Marie Le Pena, očeta Le Penove.

V Karlsruheju poteka kongres Krščansko-demokratske unije, največje vladne stranke v Nemčiji. Glavna tema razgovorov na dvodnevnem kongresu je begunska kriza. Predsednica CDU-ja in kanclerka Angela Merkel zavrača idejo postavljanja zgornje meje za število beguncev, ki jih bo sprejela Nemčija, kar je predlagala sestrska, bavarska Krščanska socialna unija. Pawel Swidlicki, novinar spletnega portala Open Europe, o opoziciji CSU-ja:

Izjava

Več v Offsajdu ob 17-ih.

 

V Savdski Arabiji so potekale, sicer šele tretje, volitve v lokalne svete, na katerih je bilo sodelovanje prvič omogočeno tudi ženskam. Med 6917 kandidati je bilo 979 kandidatk, izmed katerih naj bi bilo po zadnjih podatkih izvoljenih vsaj 19 predstavnic. Možnost kandidiranja na volitvah je ženskam omogočil letos preminuli kralj Abdulah, ki je poleg tega v lanskem letu v najvišje 150-člansko parlamentu podobno svetovalno telo imenoval 30 žensk. Na volitvah so izbirali dve tretjini kandidatov za lokalne svete, drugo tretjino pa bo z odobritvijo kralja predlagalo ministrstvo za lokalne zadeve.

Poglejmo še v Romunijo - tamkajšnja vlada je v proračunu za leto 2016,  ki naj bi ga parlament potrdil ta teden, popolnoma ukinila vladno sofinanciranje pri gradnji novih cerkva. Po zakonu mora država zagotoviti sredstva za gradnjo in renovacijo razpadajočih cerkva, novopečeni premier Dacian Ciolos iz varčevalno-liberalne struje pa je izjavil, da si tega ne morejo več privoščiti. Okoli 85 odstotkov romunskega prebivalstva pripada pravoslavni cerkvi, ki še naprej predstavlja eno redkih institucij, v katere ljudje še zaupajo, česar se zavedajo tamkajšnji politiki, ki z njo mnogokrat sodelujejo z namenom pridobivanja glasov na volitvah. Politični komentatorji opažajo, da se je vlada prvič v 25-ih letih odmaknila od tradicionalnega populizma. Nekateri so zahtevali prerazporeditev teh sredstev v javno zdravstvo - v Romuniji je namreč samo 425 bolnišnic, medtem ko se število cerkva giblje okoli 18.300.

 

Iz Romunije premik v Črno Goro - na  tisoče protestnikov se je v soboto zbralo v glavnem mestu Črne Gore, Podgorici, ker nasprotujejo črnogorskemu vstopu v NATO in glede tega zahtevajo referendum. Črni Gori so, kljub ruskemu nasprotovanju, članstvo ponudili 2. decembra. Po nedavni anketi Centra za demokracijo in človekove pravice iz Podgorice 37 odstotkov Črnogorcev nasprotuje članstvu v NATU, 36 odstotkov pa ga podpira. Protest so sklicali bivši predsednik Momir Bulatovič in opozicijski voditelji, ki so bolj naklonjeni Rusiji kot pa Zahodu.

Iz Črne gore še v Srbijo -  skoraj dve leti po začetku pridružitvenih pogovorov je ta odprla prvi dve poglavji v pogajanjih za vstop v Evropsko unijo. Poglavji zadevata normalizacijo odnosov z bivšo avtonomno pokrajino Kosovom in finančno kontrolo. Komisar za širitev, Johannes Hahn, je med svojim zadnjim obiskom Beograda izjavil, da odpiranje prvih poglavij nakazuje, da za Srbijo pridružitev Evropski uniji ni zgolj ideja, ampak konkreten in dosegljiv cilj. Srbski zunanji minister, Ivica Dačić, je današnji dan, kot veleva politični bonton, označil kot zgodovinski za Republiko Srbijo in dodal, da Srbija želi končati pridružitvena pogajanja do leta 2019, leta 2020 pa zaprositi za članstvo v EU.

Za konec še skok na našo južno mejo, kjer so se prebivalci Rupe, Pasjaka in še nekaterih okoliških krajev odločili za samostojno akcijo, s katero so odstranili del bodeče žice na meji s Slovenijo. Pobudi za odstranitev žice so se pridružili tudi v Planinskem društvu Kamenjak - Rijeka, v katerem v odprtem pismu javnosti opozarjajo, da je bila ravno bodeča žica razlog številnih odpovedi izletov v Slovenijo, ki jih društvo organizira v naslednjem letu. Govori predsednik Planinskega društva Kamenjak - Rijeka Boris Kurilić.

Izjava je dostopna na posnetku.

Off sta pripravila vajenca Vid in Simon.