Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo dodatnih 10-odstotnih carin na ves uvoz v Združene države Amerike. Carine bodo začele veljati to soboto. Na ameriški vladi pojasnjujejo, da so tako imenovane recipročne carine uskladili z višino carine, ki v drugih državah veljajo na ameriški izvoz. Proti več kot 60 državam ameriška vlada uvaja posebne carine, ki presegajo izhodiščnih 10 odstotkov. Gre za države, ki jih Trump obtožuje najbolj nepravičnega trgovskega odnosa, ker imajo z Združenimi državami največji trgovski deficit ali ker imajo proti ameriškemu izvozu uvedene druge omejitve oziroma visoke carine. Najvišje carine ameriška vlada uvaja na uvoz iz Lesota, in sicer 50-odstotne, sicer pa proti državam jugovzhodne Azije – 49-odstotne na uvoz iz Kambodže, 48-odstotne na uvoz iz Laosa in 46-odstotne na uvoz iz Vietnama. Napovedane carine na uvoz iz Evropske unije bodo 20-odstotne, na kitajske proizvode pa 34-odstotne. Za določene dobrine, kot so baker, farmacevtski izdelki, polprevodniki, zlato in energija, dodatne carine ne bodo veljale, prav tako ne za redke rudnine, ki jih na ozemlju Združenih držav ni. Vsi uvoženi avtomobili bodo ocarinjeni s 25-odstotno carino. Posebne carine bodo stopile v veljavo naslednjo sredo.

Študentski protestniki se iz Srbije s kolesi odpravljajo v Strasbourg na sedež Sveta Evrope. Načrtovana pot bo potekala mimo večjih univerzitetnih mest – Subotice, Budimpešte, Bratislave, Dunaja, Linza, Salzburga, Münchna, Augsburga, Ulma in Stuttgarta. Kolesarski protestniki pojasnjujejo, da je v teh mestih prisotna večja srbska diaspora, ki bi se jim lahko pridružila. Na cilj bodo predvidoma prispeli 17. aprila. Srbski taksisti so medtem že zagnali akcijo zbiranja donacij za potne stroške. V Nišu so študentje organizirali kolesarsko turo po okoliških krajih z namenom mobilizacije prebivalcev za protest v soboto, na katerem bodo za pet ur blokirali pet mostov v Nišu. Študentje tehnične fakultete Mihajlo Pupin v Zrenjaninu so organizirali zbor na Trgu republike. Na protestu sodelujejo tudi kmetje na traktorjih, zaposleni v izobraževanju in dijaki. 

Na trgu republike v Beogradu so izobraževalni delavci organizirali protestni zbor. Prisotni so izglasovali sklep, da je za ogroženost šolskega leta odgovorna vlada zaradi neipolnjevanja zahtev zaposlenih v izobraževanju in pobudo za začetek postopka preverjanja kompetenc načelnika beograjske šolske uprave Dragana Filipovića zaradi zmanjšanja plač zaposlenim brez pravne podlage ali pojasnila. V Novem Beogradu so meščani pred sedežem Srbske napredne stranke protestirali proti sestanku glavnega odbora stranke. Protest je blokirala policija in pridržala tri protestnike. Protestniki so se nato premaknili pred zgradbo ministrstva za notranje zadeve, kjer so zahtevali izpust pridržanih.

Izraelska genocidna vojska je v zadnjem dnevu v Gazi ubila 97 ljudi. Med drugim je bombardirala Han Junis, tako imenovano humanitarno cono Al Mavasi in mesto Gaza. Izraelska vojska je prebivalcem sosesk Šudžaja, Al Džadida, Al Turkman, Tasbih in Zejtuna izdala ukaz za prisilno izselitev na zahodni del mesta Gaze. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je napovedal vzpostavitev novega koridorja pod nadzorom izraelske vojske, ki bo ločeval Han Junis in Rafo, prebivalcem katere je izraelska vojska izselitev ukazala včeraj. Gre za ozemlje, kjer je v preteklosti stalo izraelsko naselje Morag. Po podatkih Združenih narodov izraelski ukazi za izselitev zdaj veljajo za več kot 60 odstotkov ozemlja Gaze. 

Izraelska vojska je bombardirala sirsko prestolnico Damask ter provinci Homs in Hama. Po poročanju državne Sirske arabske tiskovne agencije je izraelska vojska ciljala raziskovalni center v Damasku in letališče v mestu Hama. Iz agresorske vojske so sporočili, da so bombardirali vojaško infrastrukturo, ki je ostala za vojsko nekdanje sirske vlade Bašarja Al Asada. V bombardiranju je izraelska vojska ubila vsaj 11 ljudi. Poleg tega je izraelska kopenska vojska ponoči vdrla v provinco Dara vzhodno od Golanske planote in v bližini mesta Tasil ubila vsaj devet ljudi. 

Vladajoča mjanmarska hunta je razglasila enostransko prekinitev ognja z uporniki, da bi omogočila reševanje in dostavo humanitarne pomoči po potresu konec prejšnjega meseca. Napovedala je, da bo prekinitev ognja trajala do 22. aprila, pod pogojem, da se uporniške skupine vzdržijo napadov in pregrupiranja. Uporniške skupine so sicer že v torek razglasile enostransko prekinitev ognja, ki bo trajala en mesec. Po trditvah uporniških skupin je hunta po potresu še vedno bombardirala regijo Sagaing pod večinskim nadzorom upornikov, kjer je bil epicenter potresa. Vojska na čelu z generalom Min Aung Hlaingom je oblast prevzela z državnim udarom leta 2021. Sledila sta gverilski odpor in državljanska vojna, ki traja že štiri leta.

Vlada je potrdila predlog novele zakona o visokem šolstvu. Predlog spreminja financiranje visokega šolstva s predvidenim postopnim višanjem sredstev do 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda, v ta znesek pa bi bila poleg sredstev ministrstva za izobraževanje všteta tudi evropska sredstva in sredstva za investicije v visokem šolstvu, raziskovanju in za študentske domove. Prav tako bi sprememba trajanje pogodb o financiranju univerz podaljšala s štirih na šest let, pri čemer bi po preteku polovice obdobja izvedli revizijo. Javne visokošolske zavode in študentske domove bi po predlogu lahko ustanavljale samo še univerze, in ne več vlada. Pri časovno prilagojenem študiju, to je izrednem študiju ali študiju ob delu, bi sprememba uvedla možnost, da se študij enega letnika podaljša na dve leti.

OFF je pripravila vajenka Ajla, mentoriral je Matej.