Za plenjenje osvobojena Sirija
Padec sirske vlade Bašarja Al Asada ni zgolj katastrofalen za sirsko ljudstvo, temveč tudi hud udarec za države osi odpora, ki se postavljajo po robu interesom zahodnega imperializma, med katerimi je tudi dobrobit sionistične tvorbe. Liberali, ki se imajo za progresivce, vedno znova kažejo nezmožnost preseganja analize trenutnega političnega dogajanja onkraj prizme vladajoče liberalne ideologije in se tako trenutno veselijo padca sirske vlade in negotove prihodnosti 23 milijonov Sirijcev v političnem vakuumu, ki je s tem nastal.
Zahodni mediji so skupine, ki so prispevale k padcu Bašarjeve oblasti, označili kot »upornike«, namesto kot »radikalne islamiste« ali »teroriste«, kar pogosto storijo, ko dejanja določenih oboroženih skupin ne sovpadajo z interesi Zahoda. Med skupinami je najbolj izpostavljena Hajat Tahrir Al Šam, ki je nastala iz nekdanje Al Nusre, sirskega krila Al Kaide, in je v preteklosti jasno kazala elemente verskega fundamentalizma. A vendar, verski fundamentalizem za Zahod ni problematičen, ko deluje v skladu z zahodnimi interesi. Vodja Hajat Tahrir Al Šama, Abu Mohamed Al Džolani, je tako dobil prostor v zahodnih medijih, ki so ga prikazovali v pozitivni luči.
Padec sirske vlade je sionistom prinesel številne strateške prednosti. Uničil je eno ključnih povezav med Iranom in Hezbolahom ter še bolj izoliral odpor proti sionizmu. Libanon, zdaj obdan s sovražniki, je postal ranljivejši, saj sionisti iz Sirije, s katero meji po celotni dolžini, lažje izvajajo napade in tudi nadzor. Razbitje Sirije odpira vrata za dolgotrajno sektaško nasilje, kar onemogoča vzpostavitev močne države, ki bi se lahko uprla zahodnim interesom. Ta vzorec, viden že v Iraku in Libiji, vodi do destabilizacije in geopolitičnega plenjenja.
Sirija pod dolgoletnim vodstvom Bašarja Al Asada ni bila podrejena interesom Zahoda, kot je to vidno pri sosednji Jordaniji. Zaradi tega je bila trn v peti ZDA, ki so dolgo časa finančno in politično podpirale uporniške skupine znotraj Sirije. Vprašanje, zakaj so se Asadove sile tako hitro sesule, ima večplastne odgovore.
Prvi razlog so bile gospodarske in politične sankcije, ki so v kombinaciji z dolgotrajno vojno izčrpale Sirijo. Dodatno so jo oslabile notranje težave, kot so sistemska korupcija, klientelizem ter demoralizirana in kadrovsko podhranjena vojska. Deloma je odgovoren sam Asad, ki je sčasoma vseeno začel popuščati Zahodu z uvajanjem neoliberalnih politik. Ni nagovarjal delavskega sloja, svojo oblast je utrjeval skozi povezovanje kapitalističnih elit. Dodatno vprašanje je Asadovo dopuščanje delovanja ekstremističnih protivladnih skupin v Idlibu, ki so tam lahko mirno delovale zadnja leta.
O teh skupinah v zadnjem času sicer nismo veliko slišali, a so se kot akter znova pojavile, tokrat z najmodernejšo oborožitvijo, med dogovorjenim premirjem med Libanonom in sionisti, ki se ga slednji sicer niso držali. V zgolj nekaj dneh je padla sirska prestolnica. Izrael ni izgubljal časa – že nekaj ur po padcu vlade je začel bombardirati državne infrastrukturne objekte, ki so Siriji omogočali, da je v zadnjih petdesetih letih zadrževala ekspanzivne težnje sionistov zunaj svojih meja.
Za Golansko planoto, ki jo nezakonito okupirajo že vrsto let, so sionisti že napovedali, da jim pripada. Nato so se začeli premikati v notranjost Sirije, približujoč se prestolnici Damask in strateško pomembni gori Hermon, ki zaradi svoje višine omogoča pregled nad ozemljem Libanona in Sirije. Dejstvo, da so sionistične sile po padcu Damaska izvedle množične letalske napade na prestolnico in začele invazijo na sirsko ozemlje, medtem ko »upornikov« to ni posebej skrbelo, govori o tem, koliko jim dejansko pomeni »osvobajanje« Sirije.
Po padcu sirske vlade so ZDA okrepile svojo prisotnost v Siriji, zlasti na severu, kjer nadzorujejo ključne naftne vire. To jim je omogočilo zavezništvo s kurdskimi silami, združenimi v Sirskih demokratičnih silah, krajše SDF, ki igrajo pomembno vlogo v regiji. Poleg skupine Hajat Tahrir Al Šam so prav SDF pod vodstvom Kurdov odigrale ključno vlogo pri destabilizaciji in končnem padcu sirske vlade.
Kurdski politični projekt v severovzhodni Siriji, ki ga vodita Stranka demokratične unije oziroma PYD in njena vojaška veja YPG, v resnici pogosto služi imperialističnim interesom, čeprav bi lahko rekli, da so v tovrstna sodelovanja prisiljeni, ko navigirajo svoje politike ob močnejših akterjih. A vendar, različni kurdoljubni levoliberali, ki neprestano referirajo Abdullaha Öcalana in fetišizirajo kurdske politične prakse, kot so ženske brigade, spregledajo neizpodbitno dejstvo reakcionarnosti njegove politike. Öcalan je na primer trdil, da obstaja metafizična »kurdska mentaliteta« z »neolitskimi koreninami«. Postopoma je zamenjal razredni boj z abstraktnimi pojmi, kot sta »socializacija« in »osvobojena osebnost«.
Do devetdesetih let so uradne politike Delavske stranke Kurdistana, krajše PKK, postopoma popolnoma opustile razredni boj in revolucijo ter se preusmerile v nejasne »demokratične rešitve«. Opustili so tudi cilj narodne osvoboditve Kurdistana, saj se je Öcalan odpovedal neodvisnosti kot cilju, kar je razočaralo številne podpornike. Voditelji PYD in YPG so vzpostavili tesne odnose z ameriškimi oboroženimi silami in začeli sodelovati v projektih, kot so načrti za federalizacijo Sirije ter transport nafte na zahodne trge prek Iraka. Leta 2014 je YPG izrecno poudaril partnerstvo z imperialističnimi silami, vključno s Svobodno sirsko vojsko. Obenem so v imenu »demokratične avtonomije« zavrnili odpravo zasebne lastnine in jasno povedali, da njihov cilj ni socialistična revolucija, temveč »demokratična Sirija za vse razrede«. Zaradi teh dejstev je nujno zavračati iluzije kurdoljubov o PKK in PYD kot revolucionarnih sil, po katerih se moramo zgledovati, če le beseda slučajno nanese na organiziranje.
Zoperstaviti se vsem oblikam revizionizma, oportunizma in kolaboracije z imperializmom je nujno, kot potrjuje tudi primer Kurdov, saj kolaboriranje z imperialističnimi silami, četudi do neke mere v danem trenutku pragmatično, ne bo prineslo osvoboditve. Vez z imperialističnimi silami, katerih podpora je vedno podrejena lastnim interesom, ni zares sredstvo boja. Kurdi so tako bili večkrat prevarani in puščeni na cedilu, ko jih imperialistični gospodarji niso več potrebovali. »Zgledovanje« po kurdskem boju, ki je danes dovolj varno odmaknjeno od socialističnih politik, da Zahodu ustreza, je le preganjanje dolgega časa ob fetišizaciji za liberalne kurdoljube.
Podpora »upornikom«, ki so odstavili Asada, s strani ZDA, Turčije in zalivskih monarhij jasno kaže, da ne gre za boj za svobodo Sirije, temveč za natančno načrtovan projekt, namenjen oslabitvi osi odpora in preoblikovanju regije v skladu z zahodnimi interesi, vključno s širitvijo sionističnega vpliva. Namesto svobodna je Sirija zdaj razkosana na frakcije, ki delujejo kot podaljški tujih interesov, pod sionistično invazijo in brez svoje lastne obrambe. Iran, Palestina in Libanon, ključne države odpora proti sionizmu in zahodnemu imperializmu, se soočajo z okrepljenimi pritiski. Osvoboditev naroda ni mogoča z zavezništvom z imperializmom. Samo naivneži lahko slavijo tako očitno tragičen potek dogodkov.
Komentarji
Končnu neki beisd
Free Öcalan for political solution!
Tako je, za padec Asada so odgovorni Kurdi in ljubljanski levoliberalni kurdoljubci! Zahtevamo drugi del analize, kjer bo avtorica pojasnila, zakaj je skrenitev od cilja narodne osvoboditve Kurdistana zajebala TUDI palestinsko ljudstvo.
Edina prava ženska socialistična akcija je jokanje na skupščini!
Ljibtardi so žje triggerd, vjidm
Tovarišica bi lahko za začetek pogledala, kaj pravi PKK. Potem bi se lahko vprašala, zakaj ima sila, ki naj bi bila po njeno imperialistični peon tako analizo. Potem bi morala začeti zares razmišljat.
Rêber Apo [Abdullah Öcalan] analyzed and evaluated the Third World War in all its dimensions. He defined it as a conflict caused by the contradiction between the supranational monopoly capital system and the nation-state status quo. It is linked to globalizing capital, its ability to make more profit, to exploit more, to move faster and unhindered. For this, the attacking force is the monopolistic supranational capitalist power.
The defenders are the nation-state structures, the nation-state status quo forces. All the states in the Middle East were like this. Iraq, Syria, and others have always been targets. Now Iran is being targeted. Iran, of course, is also a nation-state status quo force in a way. The most rigid nation-state power clinging to the status quo is the Turkish state. Therefore, as I have already stated in the past, is the center of the war in Turkey. No matter what the current rulers, AKP, MHP, others, go to NATO, try to join the European Union, do whatever in the US, go to Russia, China, or join BRICS, they cannot save themselves.
https://anfenglishmobile.com/features/-76101
Alhamdulillah, tiran je padel. Naj se tako nadaljuje.
primerjaj ozemlje velikega i*raela z kurdistanom :) dva s1onistična projekta zda
Ob enem najbolj epohalnih dogodkov čakamo analizo RŠ, tu pa dobimo neko podpovprečno ljubljansko klevetanje. Avtorica v tekstu večkrat napiše "ljubljanski levoliberali" kot pa "Turčija". To je razumevanje za rubriko Pop in, ne za APR.
Muanis- muslimani, ki v Siriji navijate za CIA financirane imperialistične džihadiste, rezoče glave, kamenjajoče ženske do smrti, uvajajoče suženjstvo ter neoliberalizem in ostale podobne dobrote demokracije po zahodno (nazadnje, ko sem preveril, so to ljudje, ki so prevzeli oblast v Siriji, ne pa neki peace-loving, god abiding posamezniki, želeči suverenosti in stabilnosti za Sirijo) ste bruka za nezahodno muslimansko občestvo, ki je večinsko zoperstavljeno proti ISIS style islamističnemu fundamentalizmu in zahodnim intervencijam na bližnjem vzhodu, zaradi katerih so bile tamkajšnje države s sekularnimi (nekatere tudi s socialističnimi ali pa vsaj kvazi socialističnimi) režimi v parih nekaj desetletjih katapultirane nazaj v kameno dobo.
Fenomen Muanis se zgodi, ko živiš na "demokratičnem" zahodu in prek zahodnega civilizacijskega konteksta začneš spoznavat Islam. Ujameš se v zanko Stockholmovega sindroma in se med drugim prepričaš, da so bili Mudžahedini in ostali fundamentalni islamisti, ki sploh niso naravna veja muslimanstva ampak produkt CIA vmešavanja in spletkarjenja proti komunističnim in (nekomunističnim) dolarju nepokornim režimom, nekako heroji "zatiranih muslimanov". Npr. v Bosni, Siriji, Čečeniji in še marsikje, kjer so v preteklosti te ultra napredne muslimanske sile dodajale k destabilizaciji režimov, ki niso delale po diktatu Washingtona.
Kar se pa tiče malomeščanskih, anarholiberalnih tendenc vsepovsod v ljubljanski kulturniško-umetniški sceni: Te so pač produkt geopolitične in zgodovinske nerazgledanosti, predvsem pa sovražne naravnanosti do marksistično-leninistične zapuščine in marksistične teorije. To se vse dogaja v skladu z interesi kulturnikov in umetnikov kot parazitskih kolaborantov z inštitucijami liberalizma in kapitalizma. Njihovo preživetje zavisi od lajnanja propagande, ki je trenutno popularna v medijskem in vednostnem mainstreamu. V praksi to v dotičnem primeru pomeni navijati za abstraktni koncept "demokratične" Sirije, osvobojene izpod "diktatorskega" Assada (a diktator je zato, ker ni rekel tako, kot mu je veleval Washington?), ali pa izenačevanja Assadovega režima s trenutnim džihadistično-militarističnim po principu "vse je isto sranje drugo pakovanje".
Assadova vladavina je kljub neoliberalnim reformam, ki jih je začela uvajati bolj dosledno od 2000. leta naprej neverjetno boljša alternativa temu, kar bo Sirija pod t.i. "uporniki" postala zdaj: bojišče različnih milic in eksperiment islamističnega fundamentalizma ter orto neoliberalizma. Assad starejši je v vlado povabil frakcijo komunistične partije, ki je pravilno prepoznala, da je aliansa med komunističnim gibanjem in nacionalno buržuazijo pod družino Assad pravilna taktika za čas trajanja anti-imperialističnih procesov. Dokler si posamezna nacija ne izbori svobode izpod imperializma, ki nabija sankcije in zganja vojne, je proletariat dolžen držati z nacionalno buržuazijo in njenim suverenističnim projektom neodvisnosti od imperialistične internacionale.
Čeprav Sirija nikoli ni bila zares socialistična je družina Assad kot predstavnica nacionalne buržuazije in sirske razliciče arabskega nacionalizma, ki je bil historično leve politične usmerjenosti, ohranila državno lastništvo ključnih sredstev in industrij, skupaj z relativno radodarnim sistemom socialne oskrbe. Poteze v smeri razgradnje tega sistema in pomika proti kapitalistični restavraciji so bile večinoma posledice pritiska imperialističnih sil na Sirijo (sankcije, da sploh ne govorimo o vojni). Pa ne rečem, deloma seveda tudi naivnosti sirskega vladajočega razreda. Ampak neizpodbitno dejstvo je, da je sirski proletariat pod družino Assad užival večjo stabilnost kot pod t.i. "demokratičnimi silami" (katerih zastopniki sta tudi popolnoma revizionistična vojska in partija Kurdov) in fanatičnimi džihadisti. S tem pa je bil tudi bližje možnosti socialistične tranzicije, ki so jo popolnoma onemogočili pritiski od zunaj.
Tkoda na ljubljanski kulturniško-umetniški-novinarski sceni ni nič novega: Ko tak prispevek kot ga je napisala AKG predrami spečega slona, je njegovo rjovenje znak agonije razreda ljudi, ki nikakor ne more premostiti popolne protislovnosti lastnih politično-ideoloških pozicij.
tekst je dosegel svoj cilj: kregancijo v komentarjih. Po 14 dneh analize dogajanja v Šamsu na Rš še nismo dobili
Jebiga, težko je ostati tiho, ko zajeten del ljubljanskega malomeščanstva, ki se samoproklamira za paragona poštenosti in razvsetljenosti brezsramno postavlja na stran imperializma. Ista zgodba se trenutno dogaja v Gruziji, Romuniji, da sploh ne omenjam Rusije in Kitajske. Anti-imperialistične, anti-atlanticistične tendence, ki prevladujejo znotraj teh držav se žigosa za fašizem, samo zato, ker ne podpirajo socialnega liberalizma a la LGBT, feminizem na prvo žogo in ne vem kaj še vse in se obračajo k tradiciji svojih civilizacij.
Pa valda: za fašiste se jih označuje zato, ker se ljubljanski anarholiberali futrajo z dovzetno šeflo zahodne propagande, ki se laže o ruski agresiji v Ukrajini, o "genocidu Ujgurov" na Kitajskem, o nedemokratičnosti tamkajšnjih procedur itd...
Fora je, da je the joke on liberals.
Ja fak, Big T ponovno na delu, he simply cannot miss
Prosim, naredi substack ali karkoli že, tovrstnih zapisov željne publike je kar nekaj
Pučaki kako ljeto sljabo, prjide vn big t kniga "sucijaljizm za 21. stol."
hvjala lp
Drjugač me p lhku tut n fejsbuk djudaš, kier me douvzjetna mjera RŠ ubčjestva in lj kulturnjikov budisi spoh ni ankol spreiela, al me ie p celu bljukirala, ko sen širil guspodovo besjedo- Resnjico. Tku ie. Ampak rjesnica bu širiena.
Trontelj, prebral si pol knjige, pogledal 12 videov na Youtubu in našel si svojo vero. Kul, ampak tvoje razumevanje sveta je na ravni libtarda, le da je drug konec spektra. Ponižuješ Ukrajince, ki trpijo, Assadove žrtve, navadne ljudi, ki imajo dovolj korupcije, nesposobnosti in mučenja v brutalnih zaporih, slikaš kot neke militante, Bošnjaki pa so mudžahedini, odgovorni za razpad Jugoslavije, medtem, ko so četniški mesarji uboge žrtve. Daj Bosno in Srebrenick ven iz svojih umazanih ust, ali pa te pouščem, in ti jo iztrgam ven.
Modelček prefini in vse pošteni, kje si bil pa ti 8 let, ko so etnični rusi v Donbasu trpeli pod škornjem ukrajinskih nacifašistov? Kje si bil, ko so ukrofašistični vodi smrti Donetsk in Lugansk, kjer živi VEČINSKO rusko prebivalstvo (Vzhodno Ukrajino je Ukrajini pripojil šele Lenin v 20. letih 20. stoletja, prej so tu stoletja živeli in še vedno živijo rusi) brezsramno granatirali, izvajali množična mučenja in likvidacije tistih, ki so se zoperstavili s strani CIE podprtemu Evromajdanskemu režimu? Kje si bil, ko so etničnim rusom ukinjali plače in penzije, prepovedovali ruščino in pravoslavno vero??? Kje si bil, ko so naši novinarji, denimo Polona Frelih, ki so poročali o temu, kako Ruska federacija žrtvam nacističnega nasilja v Donbasu fura humanitarne konvoje, pristajali na ukrajinski listi za odstrel "Mirotvorec": https://myrotvorets.center/criminal/frelikh-polonca/?fbclid=IwZXh0bgNhZ… . A si morda vedel, da je mnogo ljudi na tej listi novinarjev, ki so zaradi poročanja o svinjarijah tvojih ukronacističnih herojev izgubili življenje?
Kje si bil, ko se je NATO širil proti mejam Rusije in brezsramno izvajal vojaške vaje s simulacijo raketnega napada na Moskov, ko je zahodni svet skupaj z Ameriko odstopal od mirovnih sporazumov z Rusijo, ko so ukrajinci kršili mirovni sporazum, sklenjen v Minsku, ko so nekaj tednov pred rusko invazijo začeli z masovnim kopičenjem čet na Donbaški liniji z namenom izvedbe svoje verzije "Operacija Oluja", s katero bi popolnoma zradirali ruse iz Krima, Donetska in Luganska, in kar sta potrdila tako OVSE kot ZN, ki sta takrat zaznala 6000 (!) primerov kršitve premirja ognja s strani ukrajinskih oboroženih sil, ki so se v bistvu prvo spravile obračunati z Rusijo. No, kje si bil, genij?
Kje si bil 12 let, odkar v Sirija zaradi intervencije zahodnih imperialistov (heroja Nike Kovač- Baracka Obame) divja državljanska vojna, ki jo omogočajo tvoji đihadistični heroji skupaj s celo paleto ameriških proksijev, ki se kličejo za "upornike"? A veš, koliko sirskih civilistov je umrlo zaradi fanatizma teh psihopatov, izpolnjujočih geopolitične interese zahodnega imperializma? Kje si bil, ko so te imperialisti Siriji nabijali ekonomske sankcije, kar je v nasprotju z mednarodnim humanitarnim pravom, saj privede do posredne smrti na tisoče ljudi, kot lahko vidimo na primeru Kube, Severne Koreje, Venezule in še kakšne druge države, ki trpi pod škornjem ameriške globoke države in njenih brezhrbteničnih kompradorjev?
Kje si bil, ko so tvoji Đihadistični heroji sesuli socialistično Libijo, kjer je Gadafi ljudem dal zastonj šolstvo in zdravstvo, izničil revščino in nepismenost, poceni stanovanja, ženskam zagotovil osnovne človekove in delavske pravice, brezposelnim v iskanju službe zagotovil plačilo v višini poklica, za katerega so se šolali, mlado poročenim izdajal raznovrstne bonitete in vobče, podpiral radodarno družinsko politiko, skupaj z obliko demokracije, ki prekaša vse, kar imamo tu na zahodu? Libija je bila nekoč država z najvišjim življenjskim standardom v Afriki, zdaj je podobno kot Sirija bojišče raznoraznih islamističnih milic in središče za preprodajo orožja ter trgovanja z belim blagom, ker se suženjstvo podobno kot pred stotimi leti plus spet tolerira. No, kje si bil muslimanski paragon, takrat, ko so tvoji đihadistični "bratje" uničili svetlo točko afriškega kontinenta?
Kje si bil vsa ta leta, opran s svojo zahodno propagando in trpeč za Stockholmovem sindromom amerikaniziranega bosanca, takrat, ko je poveljnik islamističnih oboroženih sil, Naser Orič, že leta pred Srebreniškim "genocidom" na tamkajšnjem območju organiziral krvoločne pohode proti okoliškim vasem in mestom, kjer je živelo večinsko srbsko prebivalstvo, klal pravoslavce in napadal med pravoslavnimi prazniki? Kje si bil, ko je NATO zbombal Jugoslavijo nazaj v kameno dobo, na njo metal siromašen uran, uničeval vso možno industrijo in infrastrukturo, onesnaževal podtalnico in napadal vojaško nestrateške, civilne cilje?
A srbski in ruski otroci ne trpijo?
Evo vam povprečnega "upornika", po katerih se zgleduje preuzvišeni Muanis: https://www.youtube.com/watch?v=wt0NoouYzrY
Kje si bil, ko so Muđahedini in ostali islamistični hlapci zahodnega imperializma in CIA garniture sesuli progresivno, socialistično vlado v Afganistanu, in se potem šli borit na stran tvojih bosanskih "herojev", ki so jih pri parceliranju bosne in segregiranju prebivalstva vehementno podpirali Clintonovci?
Ti, Muanis, in tvoji krvoželjni đihadistični heroji, ki delujejo v službi zahodnega imperializma ste poglavitni razlog, zakaj obstajajo Gulagi in raznorazni politični zaporniki v državah, ki so se emancipirale izpod škornja stoletnega kolonializma, poniževanja in maltretancije. Ste asocialni psihopati in opranoglavci, ki v imenu slepe vere in absktrante pravičnosti služite interesom imperija.
Če bo kdo komu kaj iztrgal, bom jaz tebi iztrgal ta tvoj naduvan smisel za ponos in pravičniškost. Kar pridi, location and date, da se sretneva.
Bruka in žalitev si za prave, nezahodne muslimane, ki dobro vedo, kaj jim je prinesla "obogatitev" po zahodno.
Komentiraj