Začenjamo v Ruandi. Nekaj tisoč protestnikov se je zbralo pred britansko ambasado v glavnem mestu Ruande Kigaliju, da bi protestirali proti aretaciji vodje ruandske obveščevalne službe Karenziju Karakeju. Karake je bil aretiran v soboto v Londonu na podlagi tiralice španskega sodnika. Vpleten naj bi bil v nasilje med in po genocidu v Ruandi leta 1994. Karake je sicer član pretežno tutsijevske stranke Ruandska patriotska fronta, ki so jo Hutuji med genocidom preganjali. Odzvale so se oblasti obeh strani; ruandska vlada je aretacijo obsodila, Britanci pa trdijo, da so bili k tovrstnemu ravnanju zavezani, a vseeno ohranjajo dobre odnose z Ruando.

Protesti pa potekajo tudi na Kitajskem. Nekaj tisoč vojnih veteranov je uprizorilo sedeči protest v Pekingu. Veterani od kitajskih oblasti zahtevajo že obljubljene pokojnine, zdravstveno zavarovanje in nekatere druge pravice. Gre za veterane iz mejnih spopadov s Sovjetsko zvezo leta 1969 in iz kitajske invazije na Severni Vietnam leta 1979. Kitajska vlada odgovarja, da je v zvezi s skrbjo za veterane že sprejela okrog 40 zakonov, za izvrševanje le-teh pa naj se obrnejo na lokalne oblasti.

Premikamo se na zahodni del Kitajske. V mestu Kašagar, ki se nahaja v provinci Šindžan, so pripadniki največje etnične skupine Ujgur napadli policijsko postajo z bombami in noži. V posledičnih spopadih s policijo je umrlo 18 ljudi. Povod za napad je prepoved posta v vrstah javnih uslužbencev, kar je še posebej problematično, saj so Ujgurji muslimani, ki so ravno vstopili v sveti mesec Ramadan. Represivni ukrepi kitajske vlade so namenjeni predvsem zatiranju separatizma v provinci Šindžan. Tovrstno početje pa pripelje do pogostih spopadov med etničnima skupnostma Ujgur in Han. Slednje so na območje province Šindžan začeli naseljevati že v času dinastije King, komunistična oblast pa je to le še spodbujala.

Spopadi s policijo pa so potekali tudi na severu Francije v bližini mesta Calais. Spomnimo; v gneči ob mejni kontroli za prehod skozi evrotunel v Veliko Britanijo je nekaj migrantov želelo splezati na tovornjake in si tako zagotoviti pot čez omenjeni tunel. Mejni policisti so to kmalu ugotovili in začeli priseljence napadati s pendrekom ter solzivci. V bližini avtoceste, namenjene proti evrotunelu, je namreč begunsko taborišče, kjer so nastanjeni migranti iz Afrike in Bližnjega vzhoda.

Dogodek je sprožil bujne odzive britanske vlade. Ta bo po vzoru madžarskih kolegov poostrila nadzor nad mejami. Na francosko stran meje bo tako poslala svoje mejne policiste, pripadnike Nacionalnega urada za kriminal ter uslužbence oddelka za imigracije. Skupaj s francoskimi represivnimi silami bodo poostrili nadzor tako ob predoru evrotunel kot tudi v calaiskem pristanišču. Britanska vlada je v ta namen že delegirala 19 milijonov evrov.

Čez Atlantik. Sodišče v New Yorku bo začelo s sojenjem proti Ercanu Findikoglu, turškemu hekerju, ki naj bi izpeljal enega največjih kiber ropov, vrednega kar 55 milijonov dolarjev. Turškega hekerja ameriško pravosodno ministrstvo obtožuje vdora v več ameriških plačilnih sistemov, kot so: Fidelity National Information Services, Electra Card Services in enStage. Findikogluja je Američanom izročila Nemčija, kjer je bil priprt od leta 2013.

V Ženevi je Ademir Kaba, predstavnik plemena Munduruku, ki živi na območju Brazilije, nagovoril Svet za človekove pravice Združenih narodov. Izpostavil je grobe kršitve pravic domorodcev v Braziliji. Govoril je predvsem o grajenju jezov za hidroelektrarne na reki Amazonki. Veliki jezovi namreč poplavljajo dele domorodskih teritorijev, s tem pa uničujejo njihov način življenja. Pri tem Brazilija krši v ustavo zapisano pravico o predhodni obveščenosti, posvetovanju z domorodci in njihovo možnostjo soodločanja.

Slovenski blok

Obrambna ministrica Andreja Katič je v Bruslju na zasedanju obrambnih ministrov članic Nata med drugim napovedala konec varčevanja Slovenije pri obrambnih izdatkih in postopno dvigovanje slovenskega obrambnega proračuna. Branik svobode in varnosti slovenske države bi tako prvotno dobil dodaten 0,01 odstotek bruto domačega proizvoda, čez čas pa bi si pritok sredstev povečal še za 0,04 odstotka bruto domačega proizvoda.

Zveza društev upokojencev Slovenije pa je dobila novega predsednika. Po dveh štiriletnih mandatih Mateje Kožuh Novak je najvišjo funkcijo v zvezi zasedel dosedanji podpredsednik Anton Donko. Donko opozarja na neusklajenost pokojnin in na dejstvo, da polovica upokojencev prejema manj kot 500 evrov pokojnine. Več o ciljih in metodah političnega boja v njegovem mandatu pove kar sam.

Izjava