Off drznih novih igralcev

Off drznih novih igralcev

Aktualno-politična novica
5. 8. 2016 - 15.00
 / OFF

Lokalne volitve v Južni Afriki so prinesle hude izgube vladajočemu Afriškemu nacionalnemu kongresu. Stranka, ki jo je nekoč vodil Nelson Mandela dominira južnoafriško politiko vse od konca apartheida in do sedaj še nikoli ni dobila manj kot šestdeset odstotkov glasov. Po preštetih treh četrtinah glasov kaže, da bo kongresna stranka dobila malo več kot polovico glasov, a za stranko, ki je do sedaj govorila o svojem položaju na oblasti kot trajnem stanju južnoafriške politike, je rezultat hudo razočaranje. Volilci, nezadovoljni z visoko nezaposlenostjo, eno najvišjih stopenj neenakosti na svetu in korupcijskimi škandali predsednika Jacoba Zume so veliko glasov raje namenili sredinski Demokratski zvezi. Ta bo prevzela vodenje več urbanih centrov, med drugim Cape Towna in Port Elizabetha. V več mestih in provincah bo odločilni jeziček na politični tehtnici novoustanovljena levičarska stranka Borci za ekonomsko svobodo, katere glavna programska točka je zemljiška reforma.

Avstrijski kancler Christian Kern je povedal, da bo Avstrija na septembrskem vrhu Evropske unije predlagala, da unija suspendira turška poganja o približevanju. Trenutna pogajanja je namreč označil za diplomatsko fikcijo. Močno pa so se pokvarili tudi odnosi med Turčijo in Nemčijo. Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier je rekel, da med državama ni več podlage za pogajanja. “Pogovarjamo se kot odposlanci iz dveh različnih planetov,” je še povedal šef nemške diplomacije. V Ankari so besede avstrijskega kanclerja označili za retoriko skrajne desnice, na izjavo Steinmeierja pa se še niso odzvali. S predlogom Avstrije se ne strinja tudi predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker, ki je rekel, da bi bila prekinitev pogajanj napačen signal Turčiji.

Egiptovska vojska je ubila vodjo skupine Islamska država na polotoku Sinaj. Abu Duaa al-Ansari naj bi bil skupaj še s 45 borci Islamske države ubit v večji vojaški operaciji južno od letoviškega mesta Arish na sredozemski obali. V spopadih med egiptovskimi varnostnimi silami in uporniki na polotoku Sinaj je do sedaj umrlo že več kot dva tisoč ljudi. Islamska država je med drugim prevzela odgovornost tudi za strmoglavljenje ruskega potniškega letala, ki je nad polotokom strmoglavilo oktobra lani.

Agencija Združenih narodov za begunce je sporočila, da naj bi skupina Islamska država v bližini mesta Kirkuk zajela okoli 3000 civilistov, ki so poskušali zapustiti mesto. Kirkuk je poleg Mosula najpomembnejše mesto v Iraku, ki je pod nadzorom Islamske države. Leži na pol poti med Bagdadom in Mosulom na severu, pomemben pa je tudi zaradi naftnih polj v njegovi bližini in velja za severni kot tako imenovanega sunitskega trikotnika. V zadnjem mesecu so vladne sile začele ofenzivo proti mestu, a se pri tem očitno srečujejo tudi z neenotnostjo v lastnih vrstah. Ducat sunitskih plemenskih voditeljev je poslalo pismo kurdski vladi, v kateri so predlagali, da bi se pet tisoč borcev sunitskih milic pridružilo kurdskim pešmergam.

Na Hrvaškem praznujejo enaindajseto obletnico operacije Nevihta. Osrednje proslave v Kninu se je udeležilo sto tisoč obiskovalcev. Glavna govornica, predsednica Kolinda Grabar Kitarović, je Nevihto označila za vojaško briljantno in etično čisto. Že včeraj pa so svojo komemoracijo imeli Srbi, kjer sta med drugim govorila tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić in predsednik Republike srbske Milorad Dodik. Slednji je ocenil, da sta na Hrvaškem ponovno v vzponu nacionalizem in protisrbska politika. Vučić pa je prisotnim povedal, da je Srbija danes dovolj močna, da se Nevihta ne bo več ponovila. Odnosi med državama so se v zadnjem času sicer močno poslabšali. Začelo se je s Hrvaško blokado srbskih pogajanj o približevanju Evropski uniji, od razveljavitve sodbe kardinala Alojza Stepinca pa je izmenjavam diplomatskih not med Zagrebom in Beogradom težko slediti. Zadnji spor je podžgala oprostitev nekdanjega poveljnika hrvaških sil v Osjeku Branimirja Glavaša, ki ga v Srbiji obtožujejo vojnih zločinov.

Ostajamo na Balkanu. Kosovska vlada je sprejela sporni predlog za določitev meje med Kosovom in Črno goro na goratem ozemlju med državama, ki v preteklosti ni bil natančno vpisan v kataster. Zakon mora sedaj s dvotretjinsko večino potrditi še kosovski parlament. To bo težka naloga za vedno bolj osamljene voditelje koalicijskih strank, ki podpirajo dogovor. Opozicija mu na drugi strani ostro nasprotuje, kar je močno paraliziralo delovanje parlamenta. Menijo, da bo dogovor Kosovo prikrajšal za približno 80 kvadratnih kilometrov ozemlja. Ponoči so neznanci v parlament vrgli eksplozivno napravo, a ranjenih ni bilo. Po poročanju kosovskih medijev sta dva motorista v stavbo izstrelila raketomet.  

Predsednik državnega zbora Milan Brglez je napovedal vložitev predloga za spremembo Zakona o referendumu. Po novem na bi moralo za začetek referendumskih postopkov biti vloženih 2500 overjenih podpisov. Do sedaj so bili za prvi krog dovolj neoverjeni podpisi, overjeni pa so bili potrebni zgolj v drugem krogu, ki poteka po upravnih enotah. Po mnenju Brgleza tu prihaja do največjih nepravilnosti pri razpisu referendumov. Povedal je tudi, da je zadovoljen z odločitvijo ustavnega sodišča, ki je sprejelo upravičenost njegove odločitve, da ne razpiše referendumov, ki jih zahtevajo v Sindikatu delavcev migrantov.

Zaključujemo z dogajanjem na Univerzi na Primorskem. Včeraj se je vlada seznanila s sklepi organov univerze glede prenehanja članstva Znanstveno-raziskovalnega središča. Poleg tega je pooblastila šolsko ministrstvo, da izvede potrebne postopke glede prenehanja članstva ZRS in prenese njegove raziskovalne dejavnosti na nov javni zavod, ki ga bo ustanovila država. Ministrstvo bo v prihodnjem proračunskem letu zagotovilo tudi četrt milijona evrov za ustanovitev novega javnega zavoda, in sicer iz sredstev, ki so bila do sedaj namenjena Univerzi na Primorskem. Tega so veseli predvsem v Znanstveno-raziskovalnem središču, kjer so že dalj časa nezadovoljni z ravnanjem rektorja univerze Dragana Marušiča in so se zavzemali za osamosvojitev. Govori direktor središča Rado Pišot:

Izjava

Dogajanje je komentiral tudi rektor univerze, ki se je zaposlenim na ZRS zahvalil za sodelovanje in jim zaželel uspešno samostojno pot. Povedal je tudi, da bo univerza v čim krajšem času izpeljala vse potrebne postopke za prenehanje članstva.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.