Aleksandrijsko sodišče je 78 mladoletnikov, starih od 13 do 17 let, obsodilo na 2 do 5 let zaporne kazni zaradi izkazane pripadnosti prepovedani Muslimanski bratovščini in prisotnosti na protestih, ki so pozivali k vrnitvi odstavljenega predsednika Mohameda Morsija. Mladoletniki, ki so obtožbe zavračali, njihovi odvetniki pa na procesu niso imeli možnosti ustrezne obrambe, se bodo v zaporih pridružili še 15 tisočim priprtih zaradi afinitet do Muslimanske bratovščine.  

Pripadniki Muslimanske bratovščine so glavni krivec za pokol 607 civilistov na lanskoletnih protestih, trdi v zaključnem poročilu tudi vladni odbor za razjasnitev dejstev glede nasilja, ki je sledilo odstavitvi prvega demokratično izvoljenega predsednika v Egiptu lansko poletje. Poročilo navaja, da bi se moriji lahko izognili, a ne omenja, da bi se to lahko zgodilo na račun drugačnega postopanja vojaških in policijskih sil. Bratovščina sicer trdi, da je bilo število ubitih na protestih mnogo višje, egiptovska pisarna organizacije Human Rights Watch pa še nadalje meni, da bi morala biti izvedena preiskava glede odgovornosti sedanjega predsednika Abdela Fattaha El Sisija v pokolih in dodaja, da je v poročilu preiskovalnega odbora vloga protestnikov prenapihnjena.

Nikakor prenapihnjeno pa ostaja trpljenje Palestincev na okupiranih ozemljih, še posebej v Gazi. Egipt še naprej ustvarja kilometrsko tampon cono na meji z Gazo, ruši zgradbe in preseljuje prebivalce v egiptovskem delu Rafe. A oblasti so prvič po 24. oktobru, ko je bilo v napadu ubitih 31 egiptovskih vojakov, odprle mejo z Gazo. Sicer le za dva dni in le za vstop v Gazo, ne pa tudi izstop.

Z željo, da bi bilo pravici zadoščeno ter rasistično in do revnih agresivno pristopanje represivnih sil Združenih držav Amerike končano, se še naprej po več kot sto mestih širom države zbirajo množice, tudi s podporo skupin iz drugih krajev sveta. Protesti so ponovno vzplamteli v ponedeljek zaradi odločitve sodišča, da ne bo kazensko preganjalo policista Darrena Wilsona, ki je avgusta ubil Michaela Browna. Včerajšnji protesti so sicer minili brez večjih izgredov, le v Los Angelesu naj bi policija uporabljala solzivec in pridržala 50 protestnikov.

Iz nepravih razlogov bi porekli, pa vendar. Bolgarski minister za gospodarstvo Božidar Lukarski se je pridružil nasprotnikom trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in ZDA, znanega pod kratico TTIP. Pravi, da Bolgarija sporazuma ne bo ratificirala, če ZDA ne bodo ukinile vizne politike do Bolgarije. Državljani štirih članic Evropske unije za vstop v ZDA še vedno potrebujejo vizo: Romuni, Bolgari, Hrvati in Poljaki.

Na predlog evroskeptikov bo danes v Evropskem parlamentu potekalo glasovanje o nezaupnici Evropski komisiji Jeana Clauda Junckerja zaradi vpletenosti Junckerja v afero Lux Leaks, ki je nakazala, kako je Luksemburg bogatel na račun izogibanja plačevanja davkov večjih korporacij v državah, kjer se je dobiček krojil. Glede na izrečeno podporo Junckerju s strani večine poslanskih skupin ni pričakovati, da bi bila nezaupnica izglasovana.

Člani evropskega hrama demokracije pa se niso mogli zediniti glede vzpostavitve posebne preiskovalne komisije, ki bi analizirala davčno politiko Luksemburga in vlogo Junckerja pri njenem oblikovanju. Odločitev za vzpostavitev in naravo preiskovalne komisije so parlamentarci odložili na bližnjo prihodnost.  

Delovna skupina, sestavljena iz članov Evropske komisije, Evropskega nadzornika za varstvo podatkov in predstavnikov Uradov za varovanje podatkov iz posameznih članic, je pred kratkim podala pravno razlago, po kateri mora ameriški informacijski gigant Google pravico do pozabe razširiti na cel svet. To pomeni, da bo moral brskalnik na željo posameznika  umakniti rezultate osebnih poizvedovanj ne samo v iskalniku, ki je omejen na državo, v kateri prebiva - v našem primeru je to google.si - temveč bodo morali biti podatki izbrisani na vseh googlovih domenah.

Podobni prevzemi kot je bil Heliosov niso omejeni na tranzicijske države. Pred kratkim je namreč nadzor nad največjim avstralskim pridelovalcem in zapakovalcem mesa, skupino Primo, prevzela brazilska multi-mega-nacionalka JBS Food. Izvršni direktor Prima, s sedem tisoč zaposlenimi mesarji, je še prejšnji teden obljubljal, da ne bo odpuščanj ali prestrukturacije, a delavcem se ne obetajo boljši časi. Že sedaj je večina delavcev zaposlenih za skrajšan delovni čas ali občasno, že pred prevzemom pa so delavcem odvzeli dodatke za nadure. JBS Food prevzema konkurenčna podjetja po celem svetu, s prevzemom avstralskega pa bi radi vstopili na azijski trg. Največje kršitve delavske zakonodaje s strani JBS-a pa se dogajajo ravno v Združenih državah Amerike, kjer je v brazilski lasti več mesnopridelovalnih obratov.

Študentska organizacija Slovenije in vlada sta se uskladili glede prihodnosti študentskega dela in podpisali dogovor glede zakona, ki naj bi začel veljati februarja prihodnje leto. Pomembnejša novost je, da se delo izenačuje s preostalimi oblikami dela. Tako bodo tudi študetnje s prispevki vplačevali v zdravstveno in pokojninsko blagajno. Več Žiga Schmidt, predsednik ŠOS-a:Izj

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

Več o novi obliki študentskega dela izveste v oddaji Kaj pa Univerza jutri ob 15. uri.

Nova ljubljanska banka je odkrila način, kako navkljub kreditnemu krču še naprej lahko korektno izvaja svoje poslanstvo. Načrtuje vzpostavitev NLB Centra za inovativno podjetništvo z namenom prisluhniti potrebam start-up podjetij ter socialnega podjetništva. Prvi korak pa so že naredili - to je brezplačni najem poslovnih prostorov, sicer izpraznjenih poslovnih enot NLB-ja v Ljubljani, Murski Soboti, Mariboru, Trzinu in Kamniku, kar je prvi korak k sooblikovanju podpornega okolje za rast in razvoj malega gospodarstva. Juhej.