Londonsko višje sodišče je odločilo, da mora o začetku pogajanj glede izstopa Velike Britanije iz Evropske unije odločiti parlament. Premierka Theresa May je doslej trdila, da je to v pristojnosti njene vlade, s čimer pa se ni strinjala skupina državljanov, ki je za mnenje prosila višje sodišče. Po njihovem se začetek izstopa ne more začeti brez pritrditve parlamenta, čemur je sedaj sodišče pritrdilo. Odločitev lahko proces izstopa sedaj upočasni še bolj, kot je bilo predvideno. Vlada je že napovedala pritožbo, ki jo bo ustavno sodišče obravnavalo v začetku decembra, nadaljna pritožba pa bi lahko primer popeljala še na Sodišče Evropske unije.

K sosedom. Amnesty International je objavil poročilo o trpinčenju beguncev v Italiji, ki ob registraciji nočejo dati svojih prstnih odtisov. To je posledica bojazni, da kasneje ne bi smeli zapustiti Italije. V poročilu je zbranih 24 primerov maltretiranj, predvsem pretepanj, ustrahovanj, spolnih poniževanj in uporabe elektrošokov. Amnesty International opozarja, da so vstopne države, kot je Italija, pod velikim pritiskom Evropske unije, ki se s prihodom beguncev ne zna spoprijemati in velik del odgovornosti prelaga na omenjene države. Hkrati so poudarili, da večji del policije ravna profesionalno, in pozvali k neodvisni preiskavi teh, ki so osumljeni trpinčenja.

Po pritiskih Mednarodnega denarnega sklada je Egipt za 32 odstotkov razvrednotil egiptovski funt. Poteza je priprava na prenehanje določanja cene funta, ki bo od danes naprej prosto sledila trgu. Prepustitev funta trgu je ena izmed zahtev Mednarodnega denarnega sklada za odobritev 13 milijard dolarjev vrednega posojila. Rast egiptovskega gospodarstva je upočasnjena že vse od leta 2011 in je posledica gospodarske krize iz leta 2008. Ta je svoje zobe pokazala v obliki politične krize, makroekonomske nestabilnosti, naraščajoče brezposelnosti in pomanjkanja tujih valut.

Zahteve, ki jih je v zameno za posojilo postavil Mednarodni denarni sklad, bodo po mnenju tega sicer izboljšale gospodarsko rast, bodo pa med drugim narasle tudi cene uvoženih izdelkov. Še ena izmed zahtev določa tudi zmanjšanje ali odpravo državnih subvencij na goriva, potem ko so te že odpravili na področju dobave električne energije in za 40 odstotkov zvišali ceno sladkorja. V času politične krize leta 2011, ko se je v tej severnoafriški državi zamenjal režim, je kot ena izmed najpomembnejših panog nazadoval tudi turizem.

Južnoafriški protikorupcijski urad je objavil poročilo o korupcijskih manevrih predsednika Jacoba Zume. Ta je objavo poročila kakopak hotel preprečiti, vendar je kasneje pritožbo umaknil. Protikorupcijski urad je v poročilu ugotovil povezave med predsednikom in družino Gupta, ki je med drugim vplivala tudi na imenovanje ministrov po njeni volji. Tudi tokrat so se še vedno ogorčeni državljani odpravili na ulice in predsednika pozvali k odstopu, ta pa je nad njih poslal policijo z vodnimi topovi. Zuma se obtožb o korupciji sicer otepa že več kot desetletje, vpleten pa je tudi v nemalo škandalov. Med drugim je marca letos ustavno sodišče ugotovilo kršenje ustave, za kar je moral vrniti 476.000 evrov državnega denarja, ki ga je porabil za obnovo svojega doma.

Pred vlado je danes potekal shod zaposlenih v javnem sektorju v plačni skupini J, ki večinoma prejemajo minimalno plačo. V javnem sektorju je sicer več kot 10.000 zaposlenih z minimalno plačo, nekaj več kot 8.000 zaposlenim pa razliko do minimalne plače doplačuje država. Ta anomalija je bila ugotovljena že leta 2009, vendar se od takrat položaj omenjenih praktično ni spremenil. Reševanje anomalije ni predvideno niti v proračunih za naslednji dve leti, po mnenju ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja, pa je to dediščina sistema, krivice pa je treba reševati celostno. Več o rešitvah Gvido Novak, predsednik Konfederacije slovenskih sindikatov:

Izjava

Vir slike: The Economist