Predstavnik palestinskega odporniškega gibanja Hamas Musa Abu Marzuk, podpredsednik stranke Fatah, ki upravlja z Zahodnim bregom, Mahmud Al Alul in predstavniki 12 drugih palestinskih strank so v Pekingu podpisali deklaracijo o vladi narodne enotnosti. Glavni točki deklaracije sta vzpostavitev začasne vlade narodne sprave in izpeljava svobodnih volitev v parlament palestinske oblasti, ki od volitev leta 2006 in izgona Hamasa po njegovi zmagi na volitvah ne deluje. Poleg tega deklaracija predvideva skupno vodenje oblasti Hamasa in Fataha na območju Gaze po koncu izraelskega genocidnega pohoda. Do volitev bi v začasni vladi sodelovale vse stranke podpisnice dogovora. Pogajanja med Hamasom in Fatahom v Pekingu so se s posredovanjem kitajskega zunanjega ministrstva začela aprila.

Izraelska vojska je bombardirala mesto Han Junis na jugu Gaze in vanj vdrla s tanki. Prebivalcem mesta je okupatorska vojska ukazala evakuacijo, vendar ljudem pred vdorom v mesto za umik ni dala dovolj časa. V napadu na Han Junis, ki še poteka, so izraelske sile po do sedaj znanih podatkih ubile več kot 80 ljudi. Vojska je območja mesta, ki jih je zdaj napadla, po napadu na Rafo razglasila za del tako imenovanega humanitarnega območja. Iz agencije Združenih narodov za palestinske begunce UNRWA so medtem sporočili, da izraelska vojska Palestincem blokira dostop do štirih petin ozemlja Gaze, ki jih vojska kategorizira kot bojna območja.

Izraelska nevladna organizacija Peace Now, ki spremlja širitev nezakonitih izraelskih naselbin na okupiranem Zahodnem bregu, je objavila poročilo o kolonizaciji Zahodnega brega od 7. oktobra lani. V poročilu organizacija navaja, da so okrog 25 kvadratnih kilometrov zemlje v zasebni lasti Palestincev izraelske oblasti razglasile za državno zemljo, s čimer so podvojile površino vse zasežene zemlje od podpisa Oselskih sporazumov. Izraelske okupatorske oblasti so ustanovile 25 novih naseljenski kmetij. Izraelska vlada je tudi naselja, ki so jih naseljenci zgradili na črno, subvencionirala z okrog 20 milijoni evrov, tri na črno zgrajena naselja pa je legalizirala. Vlada je podvojila proračun ministrstva za naselja in na Zahodnem bregu načrtuje še okrog 8000 stanovanjskih enot za naseljence. Okupatorska oblast je domove porušila več kot 2500 Palestincem. Skoraj 1400 Palestincev so z domov pregnali naseljenci. Izraelski naseljenci so v pogromih ubili enajst Palestincev, za dodatnih šest ubitih pa ni znano, ali so jih ubili naseljenci ali izraelska okupatorska vojska, ki je naseljence ščitila.

Skupina zapornikov v goriškem zaporu je organizirala upor. Eden od zapornikov je med tem zažgal vzmetnico, s čimer je povzročil, da se je deset ljudi – tako paznikov kot zapornikov – zastrupilo z dimom. Najhuje je bil poškodovan sam požigalec. Zaporniško policijo so okrepili pripadniki drugih policijskih enot, razmere v zaporu pa so se medtem umirile. Upor so spodbudile slabe bivanjske razmere zaradi prenatrpanosti in vročinskega vala. Pred slabima dvema tednoma so se zaradi prenatrpanosti uprli tudi zaporniki v zaporu Ernesto Mari v Trstu. Furlanija – Julijska krajina po prezasedenosti zaporov zaseda drugo mesto med italijanskimi deželami, za Apulijo in Lombardijo.

Na Finskem je v veljavo stopil tako imenovani zakon o boju proti instrumentaliziranim migracijam, ki ga je parlament sprejel prejšnji teden in s katerim je de facto legaliziral izvajanje pushbackov. Zakon v primeru razglasitve izrednih razmer na določenem območju pooblašča graničarje, da zavrnejo obravnavo prošenj za azil in prosilce vrnejo v Rusijo. Zakon sicer navaja izjeme za otroke, invalide in osebe, ki bi bile v Rusiji lahko žrtve političnega preganjanja. Tveganje za preganjanje bodo ocenjevali graničarji. Pravice do pritožbe prosilci za azil po novem zakonu nimajo. Premier Petteri Orpo sprejetje zakona upravičuje z bojem proti ruski uporabi migracij kot orožja. Finska je aprila za nedoločen čas zaprla mejo z Rusijo, novembra lani pa je začela uvajati začasna zaprtja. Finska vlada obtožuje Rusijo, da načrtno usmerja migrante k prečkanju rusko-finske meje.

Estonski parlament je za novega premierja potrdil dosedanjega ministra za podnebje, Kristena Michala. Prejšnja premierka Kaja Kallas je odstopila prejšnji teden, da bi zasedla mesto visoke predstavnice Evropske unije za zunanje zadeve, ob odstopu pa je za svojega naslednika predlagala Michala. Tako Kallas kot Michal sta člana liberalne Estonske reformne stranke.

Indijsko vrhovno sodišče je odločilo, da restavracije niso obvezane prikazovati imen lastnikov, s čimer je razveljavilo policijske ukaze v severnih zveznih državah Utar Pradeš in Utarakand. Policija je v obeh zveznih državah izdajala ustne ukaze lastnikom restavracij in obcestnim prodajalcem hrane ob hindujskih romarskih poteh, da morajo svoja imena prikazovati na tablah. Na policiji so ukaze upravičevali s pomočjo romarjem, da se med romanjem izognejo mesni hrani. V največji indijski muslimanski organizaciji Džamiat Ulema-i-Hind ter nekaterih opozicijskih strankah, med njimi Trinamool Congress in Marksistični komunistični stranki, so ukazom nasprotovali, saj je po njihovem razumevanju namen ukazov omogočanje hindujcem, da se izognejo restavracijam v lasti muslimanov. Regionalni vladi v obeh zveznih državah vodi hindujskonacionalistična stranka Bharatiya Janata Party predsednika indijske vlade Narendra Modija.

Mjanmarski predsednik Myint Swe je odstopil s položaja in predsedniške dolžnosti prepustil generalu Min Aung Hlaingu, ki vodi vojaško vlado. Po poročanju mjanmarske nacionalne televizije je predsednik odstopil zaradi zdravstvenih težav, do odstopa pa je prišlo teden dni pred iztekom izrednih razmer, ki jih mora s podpisom podaljšati predsednik. Myint Swe je bil pred vojaškim udarom leta 2021 podpredsednik vlade Aung San Su Či, po udaru pa ga je vojaška vlada imenovala za začasnega predsednika.