Volivci v Slonokoščeni obali so s kar 93-imi odstotki podprli predlog ustavnih sprememb v tej 23-milijonski državi. Referenduma se je sicer zaradi bojkota opozicije udeležilo “spoštljivih” 42 odstotkov upravičencev, kot so številko pokomentirali v vladajočem Zboru republikancev. Paket sprememb vključuje ustanovitev položaja podpredsednika in senata kot drugega doma parlamenta, kjer bi predsednik sam nameščal tretjino članov. Po novem se prav tako odstranjuje določilo, ki zahteva, da sta oba starša predsedniškega kandidata državljana Slonokoščene obale, čemur se je sicer do sedaj uspešno izognil aktualni predsednik Alassane Outtara. Njegov oče namreč izvira iz sosednje Burkine Faso, kar ni redkost v severnem večinsko muslimanskem delu države.

Če se je stabilnost po dveh državljanskih vojnah kolikor toliko vrnila v Slonokoščeno obalo, tega ne moremo trditi za Južni Sudan. Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki-Mun je po objavi poročila, ki je mirovnike v Južnem Sudanu obtožil kaotičnega posredovanja ob izbruhu nasilja v mesecu juliju, odstranil poveljnika tamkajšnjih enot. Kenijski general Johnson Mogoa Kimani Ondieki svoj mandat tako končuje po le šestih mesecih. Poročilo mirovne sile, združene pod kratico UNMISS, ki šteje 16 tisoč mož, obtožuje zapuščanja svojih položajev in izogibanja konfrontacijam tudi v primerih, ko je šlo za ropanje prostora Združenih narodov, napad na bližnji hotel ali celo posilstvo pred vhodom v bazo.

Če se konflikt v Južnem Sudanu ponovno vname, lahko južnosudanski begunci spijo mirno, saj bodo vsaj tamkajšnji umetniški artefakti varni. Francoski predsednik Francois Hollande predlaga izgradnjo posebnega objekta 200 kilometrov severno od Pariza, ki bi služil kot začasno domovanje umetniških del v državah, kjer divja vojna. Po zadnjih informacijah umetniškim delom, ki so po besedah Hollanda v nevarnosti pred barbari in teroristi, ne bi bilo treba zaprositi za azil, za ta načrt pa bo na prihajajoči konferenci v Abu Dabiju poskušal zbrati 100 milijonov evrov.

Nedaleč od vojne vihre v nekdanjem protektoratu Francije v Siriji je palestinski predsednik Mahmud Abas na zahodnem bregu napovedal prvi kongres stranke Fatah po letu 2009. 81-letni predsednik sekularne stranke upa, da bo s kongresom v Ramali pomiril notranja razhajanja v stranki. Abas se je prav tako znašel pod zunanjim pritiskom Savdske Arabije, Egipta, Jordanije in Združenih arabskih emiratov, ki ga pozivajo k ponovni vrnitvi Mohameda Dahlana, ki zadnjih pet let živi v Abu Dabiju, potem ko je bil zaradi spora z Abasom izključen iz Fataha. Na sedmem kongresu bodo člani izvolili 23-članski centralni komite in 132 poslancev revolucionarnega sveta, ki deluje kot nekakšen parlament največje skupine multistrankarske Palestinske osvobodilne organizacije, krajše PLO.

Na skrajnem vzhodu Azije Kitajska nadaljuje z otopljevanjem odnosov z državami jugovzhoda celine. Le dva tedna po tem, ko je filipinski predsednik Rodrigo Duterte po obisku Pekinga napovedal ločitev od Združenih držav Amerike, je sedaj malezijski premier Najib Razak najavil podpis obrambnega sporazuma s Kitajsko, ki naj bi obsegal predvsem sodelovanje mornaric v južnokitajskem morju in pogodbe o nakupu štirih kitajskih bojnih ladij. Odnos med Malezijo in njenimi zaveznicami z Zahoda se je v zadnjem letu ohladil zaradi koruptivnega škandala, v katerega je vpleten predsednik vlade in ga preiskujejo tudi državni uradi ZDA.

Pred novicami iz Slovenije še pregled zadnjih novic iz Makedonije, kjer tamkajšnji okoljski inšpektorat predlaga zaprtje železarne Jugohrom, ker ta ne izpolnjuje predpisanih zakonskih standardov. Tovarna na severozahodu države zaposluje tisoč ljudi in pripomore h kar enemu odstotku bruto domačega proizvoda. Direktor tovarne Vasko Skenderovski prosi vlado, ki ima zadnjo besedo glede zaprtja obrata, da jim še 18 mesecev omogoči delovanje, kolikor naj bi potrebovali za namestitev potrebnih okoljevarstvenih naprav. Kljub potencialno katastrofalnim socialnim posledicam župan bližnjega Tetova, Teuta Arifi, vztraja, da mora biti zdravje na prvem mestu, čemur kima tudi okoljski minister Bashkim Ameti. Tetovo je zaradi bližine tovarne bilo po nekaterih raziskavah že označeno za najbolj onesnaženo mesto v Evropi - problem je ponavadi še toliko bolj izražen v prihajajočih zimskih mesecih.

Tudi mesec dni po vladnem sklepu, da mora biti romsko naselje Dobruška vas v občini Škocjan oskrbljeno s cisternami za vodo, te ostajajo prazne. Del naselja tako ostaja brez dostopa do pitne vode in elektrike, zaradi česar je Sodišče za človekove pravice v Strasbourgu sprejelo pritožbo 14-članske družine Hočevar. Stališče občine do problema predstavi župan Jože Kapler.

Izjava

Glede cistern pa župan razloži, da razlog za zamudo tiči v neusklajenosti gasilskih društev, ter zagotavlja, da jih bodo napolnili najaksneje do četrtka.