OFF Ficovemu varčevanju
Več kot 25 tisoč ljudi je v Bratislavi in 15 drugih mestih po Slovaškem protestiralo proti načrtovanim varčevalnim ukrepom vlade socialnega fašista Roberta Fica. Ukrepi, ki jih je prejšnji teden predstavil finančni minister Ladislav Kamenický, vključujejo ukinitev treh dela prostih dni, odpuščanja v javni upravi, povečanje davka na dodano vrednost za nekatera živila, zmanjšanje dodatka za brezposelnost, zamrznitev višine trinajste pokojnine in povišanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje in socialno varnost. S tem bi vlada zmanjšala letni proračunski primanjkljaj za skoraj tri milijarde evrov oziroma z okrog petih na tri odstotke bruto domačega proizvoda v naslednjem letu. Proteste je organizirala največja opozicijska stranka, Progresivna Slovaška, pridružili pa so se tudi predstavniki stranke Svoboda in solidarnost, Krščanskodemokratskega gibanja in zunajparlamentarnih Demokratov. Več o protestih na Slovaškem v OFFsajdu ob petih.
Izraelska genocidna vojska je po operaciji zračnega bombardiranja sprožila nov kopenski vdor v mesto Gaza na severu enklave. V napadu na obkoljeno mesto sodeluje okrog 20 tisoč vojakov, v obstreljevanje mesta pa se je vključila še mornarica. Vojska je objavila, da za 48 ur odpira blokirano cesto Salah Al Din iz mesta Gaza proti jugu, in prebivalcem ukazala odhod iz mesta. Po podatkih civilne zaščite v Gazi je v mestu kljub ukazu ostalo nekaj več kot 600 tisoč ljudi oziroma več kot polovica prebivalstva pred odredbo izraelske vlade o stalni okupaciji mesta. Izraelska vojska je ob tem začela obstreljevati mesto Dejr Al Balah v osrednji Gazi. Od jutra je v enklavi ubila več deset ljudi, včeraj pa do konca dneva več kot sto. V anektirani regiji Negev je izraelska policija z buldožerji porušila 40 hiš v beduinski vasi Al Sir, ki jo vlada razglaša za nelegalno. Policija se je na vaščane, ki so protestirali proti rušenju, spravila z dimnimi bombami in zvočnimi granatami. Nekaj hiš so vaščani ob prihodu buldožerjev protestno sami zažgali. Izraelska vojska je ponovno bombardirala pristanišče Hodejda v Jemnu.
Evropska komisija je predlagala zamrznitev prostotrgovinskih sporazumov z Izraelom, ki so del pridružitvenega sporazuma z Unijo, in sankcije proti izraelskemu finančnemu ministru Bezalelu Smotriču, ministru za nacionalno varnost Itamarju Ben Gviru, devetim »ekstremističnim« izraelskim naseljencem in petim naseljenskim organizacijam na Zahodnem bregu. V okviru sankcij je komisija predlagala še ukinitev 20 milijonov evrov neposrednih subvencij za različne projekte v Izraelu. Da se ne bi počutili antisemitsko, bi komisija hkrati uvedla dodatne sankcije proti desetim članom političnega biroja palestinskega odporniškega gibanja Hamas. Paket sankcij mora odobriti Evropski svet.
Indonezijsko ustavno sodišče je zavrnilo pritožbo na spremembe zakona o vojski, ki med drugim povečuje število civilnih funkcij, ki jih lahko opravljajo vojaki. Spremembe, ki jih je parlament sprejel marca, med drugim vojaškim oficirjem omogočajo imenovanje za državnega tožilca, državnega sekretarja in v vodstvo agencije za boj proti trgovini z mamili. Doslej so kadri vojske lahko opravljali samo funkcije na ministrstvu za obrambo in v varnostni službi. Povečevanje vloge vojske v civilni sferi je bil eden od razlogov v ozadju protivladnih protestov konec avgusta, katerih neposredni povod je bila uvedba stanovanjskega dodatka za poslance v višini desetih minimalnih plač.
Višje sodišče v Londonu je začasno ustavilo deportacijo 25-letnega Eritrejca iz Združenega kraljestva v Francijo. Na višje sodišče se je proti deportaciji pritožil s trditvijo, da je žrtev tihotapljenja ljudi, sodišče pa je ugotovilo, da notranje ministrstvo trditve in s tem upravičenosti do azila ni zadostno obravnavalo. Deportacija je bila predvidena v okviru dogovora o vračanju migrantov v Francijo, ki sta ga britanski premier Keir Starmer in francoski predsednik Emmanuel Macron sprejela julija.
Romunsko državno tožilstvo je kandidata na lanskih predsedniških volitvah Călina Georgescuja obtožilo hujskanja k nasilju, potem ko je državna volilna komisija prepovedala njegovo ponovno kandidaturo na ponovljenih volitvah maja. Georgescu je kot neodvisni fašistični kandidat zmagal v prvem krogu predsedniških volitev novembra lani, vendar je ustavno sodišče volitve razveljavilo zaradi trditev obveščevalne službe o ruskem sodelovanju v Georgescujevi kampanji. Razveljavitvi volitev in prepovedi kandidature so sledili protesti več deset tisoč njegovih podpornikov.
Salvadorski parlament je sprejel spremembe zakona o organiziranem kriminalu, ki omogočajo do sedem let pripora pred sojenjem za aretirane v okviru izrednih razmer zaradi tako imenovane vojne proti tolpam. Predsednik Nayib Bukele, ki je zakon predlagal, je pojasnil, da je namen sprememb preprečitev izpusta več kot 90 tisoč osumljenih članov tolp. Izredne razmere je vlada razglasila marca 2022 in jih od takrat podaljšala 42-krat, policiji pa omogočajo aretacije brez naloga.
Perujsko ministrstvo za turizem je evakuiralo okrog 1400 turistov iz inkovskega mesta Machu Picchu po protestih okoliških prebivalcev. Turisti so se znašli ujeti v mestu, potem ko so lokalni protestniki blokirali cesto in železnico med Machu Picchujem in mestom Aguas Calientes. Prebivalci so protestirali proti nadaljnjemu obratovanju prevozniškega podjetja Consettur, potem ko se mu je iztekla pogodba za prevoz turistov.
Vodja stranke Demokrati Anže Logar je na novinarski konferenci označil novo državno obrambno podjetje Dovos za krajo desetletja. Ob tem je sporočil, da nepovezani poslanci niso uspeli zbrati dovolj podpisov za sklic izredne seje državnega zbora glede ustanovitve podjetja prejšnji teden. To je Logar kritiziral, da je bila izvedena brez javne razprave in zunaj ministrstva za obrambo, ki bi moralo biti po mnenju nepovezanih poslancev pristojno za vodenje vojaških naložb. Podpise za sklic izredne seje so poleg treh poslancev Demokratov prispevali še poslanci Nove Slovenije in nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek.
Dodaj komentar
Komentiraj