V številnih mestih po ZDA se nadaljujejo protesti zaradi umora Georgea Floyda. Predsednik Donald Trump je v Washingtonu vpoklical 700 vojakov zračne divizije ameriške vojske, ki so jih namestili v vojašnici v bližini Bele hiše za morebitno posredovanje. Za vsak slučaj. 

Prebivalci mnogih mest po svetu s protestiranjem izražajo solidarnost z Američani. V Parizu se je po navedbah tamkajšnje policije kljub prepovedi zbiranja zaradi epidemije zbralo okoli dvajset tisoč ljudi. Policija je uporabila svoje najljubše kemično orožje, solzivec, in skušala z njim razgnati protestnike. Sicer pa je pri Parižanih živ spomin na smrt Adamaja Traoréja, ki je prav tako padel kot žrtev policijskega nasilja. Pred štirimi leti je namreč umrl po prijetju na policijski postaji, v že tretjem uradnem poročilu, objavljenem v petek, pa so medicinski strokovnjaki trdili, da je smrt posledica predhodnih zdravstvenih težav. Seveda je, podobno kot v Floydovem primeru, neodvisno poročilo, ki ga je naročila Traoréjeva družina, pokazalo, da je umrl zaradi posledic nasilja med aretacijo.

Shodi so potekali tudi v Rimu, čeprav z drugačnim prizvokom. Vodje italijanskih desničarskih opozicijskih strank Matteo Salvini, Giorgia Meloni in Antonio Tajani so kljub odlokom o omejitvi gibanja vodili parado več sto ljudi. Trojica je s svojimi bolj ali manj skrajnimi podporniki pozivala k odstopu vlade, ki ji očitajo slabo sproprijemanje z epidemijo, in čimprejšnjim volitvam. Italija je včeraj sicer praznovala dan republike, ki obeležuje referendum, na katerem so se Italijani drugega junija 1946 odločili o sistemu vladanja in namesto monarhije izbrali demokratično republiko. Praznik običajno spremljajo vojaške parade in parade policistov ter gasilcev, pa tudi parade civilne zaščite in Rdečega križa, a so bile te letos odpovedane.

Odstopil je minister za varnost Bosne in Hercegovine Fahrudin Radončić. Kot razlog je izpostavil nestrinjanje v vladi glede njegovih predlogov o deportaciji 9500-tih migrantov, afero z respiratorji, pa tudi slabe odnose med tremi koalicijskimi partnericami. Na isti seji pa je Svet ministrov Bosne in Hercegovine končno dosegel strinjanje o razdelitvi sredstev iz 330 milijonov evrov vrednega posojila Mednarodnega denarnega sklada. Denar je bil na centralno banko sicer nakazan že konec aprila, a je ostal neporabljen, saj ministrom ni uspelo skleniti dogovora o višini sredstev, ki bi bila nakazana posamezni administrativni enoti. Več o Radončićevem odstopu v OFFsajdu ob 17-ih.

Kosovski parlament je z 61-imi glasovi za, 24-imi proti in enim vzdržanim izvolil novo vlado pod vodstvom premierja Avdulaha Hotija iz stranke Demokratska liga Kosova. Funkcijo bo nastopil, potem ko je marca opozicija prav s podporo koalicijske Lige izglasovala nezaupnico Albinu Kurtiju. Predsednik in Kurtijev politični nasprotnik Hashim Thaçi [hAšim tAči] je nato mandat podelil Hotiju; legalnost te poteze je naknadno potrdilo še ustavno sodišče, ki je bilo na pobudo zdaj že bivšega premierja primorano odločati o tem. 

Nadaljujejo se kadrovske rošade, tokrat v Družbi za upravljanje terjatev bank, krajše DUTB. Vlada je namreč razrešila neizvršna direktorja Tomaža Beska in Mitjo Križaja, na njuno mesto pa je imenovala Alenko Urnaut Ropoša in Borisa Novaka. Ta je sicer že od leta 2012 generalni direktor Pošte Slovenije, razlogi za menjavo pa ostajajo nepojasnjeni. DUTB je bolje znana kot »slaba banka«, ustanovljena pa je bila leta 2013, da bi nanjo prenesli slabe kredite drugih bank, da bi te lahko spet začele normalno poslovati. Nova neizvršna direktorja imata mandat do tretjega junija 2022, do takrat pa naj bi DUTB odprodala svoje premoženje in tako prenehala z delovanjem. 

Statistični svet je podal pobudo za ustavno presojo razrešitve generalnega direktorja statističnega urada, krajše SURS. Vlada naj bi ga namreč odstavila na podlagi Zakona o javnih uslužbencih, ki omogoča zamenjavo funkcionarja po enem letu od nastopa funkcije. Statistični svet je za pravno mnenje povprašal profesorja s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani Rajka Pirnata, ta pa trdi, da funkcija generalnega direktorja SURS sodi pod okrilje Zakona o državni statistiki, ki omogoča razrešitev zgolj v primeru, citiramo, »če vlada ugotovi, da je zaradi neustreznih organizacijskih rešitev prišlo do večjih motenj pri delu Urada«.

Steklarna Rogaška je začela z vročanjem odpovedi. Od napovedanih dvestotih delavcev jih bo 53 odpustila po tako imenovani »mehki metodi«. Gre za ukrepe, kot sta predčasna upokojitev in napotitev na čakanje na delo. Za odpuščene bo podjetje Invel organiziralo motivacijske delavnice in individualno svetovanje, kar bo novopečenim brezposelnim nedvomno v veliko pomoč, saj je kruh na mizo moč prinesti le z dovolj motivacije. Odpovedi prihajajo v sklopu prestrukturiranja podjetja, ob čemer ohranjajo delovna mesta steklopihalcev in steklobrusilcev, še vedno pa bodo podpirali vajeniški program in ponujali štipendije za ti dve področji. Vsebino demotivacijskih delavnic opiše vodja projekta Spin iz podjetja Invel Sandra Bera:

Izjava

Upravno sodišče je pritrdilo Agenciji Republike Slovenije za okolje, krajše ARSO, o potrebnosti presoje o vplivih na okolje pri črpanju zemeljskega plina v Petišovcih. Britansko podjetje Ascent Resources in njegov slovenski partner Geoenergo sta namreč proti državi sprožila upravni spor zaradi odločitve ARSO pri nameravanem pridobivanju plina s hidravličnim lomljenjem. 

Ljubitelje Ikeinega pohištva bo razveselila napoved avstrijske vlade, da s četrtkom odpira meje z vsemi sosednjimi državami razen z Italijo. V kratkem nas torej čaka otvoritev šoping sezone