Na koncu štiridnevnega zasedanja palestinskega nacionalnega sveta, prvega po 22-ih letih, je bil za vodjo izvršnega odbora Palestinske osvobodilne organizacije, PLO, pričakovano izvoljen palestinski predsednik Mahmud Abas, ki je tako utrdil svojo oblast. Zasedanje organa, ki deluje kot de facto parlament PLO, je bojkotiralo več organizacij. Posledično je bilo na zasedanju odsotnih več kot 100 od 750 članov, med njimi več deset zaveznikov Hamasa. Hamas je Abasa tudi pozval, naj zasedanje prestavi na čas, ko bosta Hamas in Fatah dosegla spravo, a Abas tega ni storil.

Nadaljujejo se protesti Palestincev v Gazi na meji z Izraelom. Slednji je izrazil stališče, da je na meji vojno stanje in da je protest sovražno dejanje Hamasa proti Izraelu. S tem so se odzvali na peticijo številnih organizacij za človekove pravice pred izraelskim vrhovnim sodiščem. Palestinci že od 30. marca v Gazi protestirajo in zahtevajo svojo vrnitev na ozemlja, kjer so nekoč živeli in zdaj veljajo za izraelska. Protestirali bodo do 15. maja, ko obeležujejo dan Nakbe, v prevodu dan katastrofe, ko je moralo ob ustanovitvi Izraela domove zapustiti več sto tisoč Palestincev.

V zahodnem Jeruzalemu, ki je od vojaške zasedbe omenjenega leta ‘48 pod nadzorom Izraela, se medtem odvija prva etapa Gira d’Italia. Druga največja kolesarska dirka bo prve tri dni 101. izvedbe tega tekmovanja preživela kar v Izraelu, preden se odpravi v Italijo. Cilj bo 27. maja v Rimu.

Približujejo se turške parlamentarne in predsedniške predčasne volitve, ki bodo 24. junija. Po tem, ko je več predstavnikov evropskih držav izrazilo negodovanje nad turško predvolilno kampanjo na svojem ozemlju, je predsednik Turčije Recep Tayyip Erdogan potrdil, da bo turška vladajoča Stranka za Pravičnost in razvoj 20. maja organizirala shod v Sarajevu. Oblasti v Bosni in Hercegovini o tem uradno še niso seznanjene. Organizatorji shoda pričakujejo približno deset tisoč ljudi iz različnih evropskih držav. Po podatkih turškega zunanjega ministrstva v tujini živi šest milijonov Turkov, od tega 5,5 milijona v Zahodni Evropi, volivci v diaspori pa so postali pomemben dejavnik turških volitev. Turčija ima sicer 79,5 milijona prebivalcev.

Novozelandska premierka Jacinda Ardern in minister za stanovanjsko problematiko Phil Twyford sta naznanila dodelitev slabih 60 milijonov evrov za reševanje problema brezdomstva. Na južni polobli se zima začne prvega junija. Na Novi Zelandiji ocenjujejo, da približno 40 tisoč ljudi živi na ulici, v avtomobilih, šotorih in garažah. Premierka je obljubila, da bodo do zime vsi imeli nastanitev. Nova Zelandija, država z slabim 4,7 milijona prebivalcev, ima najvišjo stopnjo brezdomstva v državah OECD. Za primerjavo, ocenjena stopnja brezdomstva v Sloveniji je bila leta 2015 0,13 odstotka, medtem ko je bila na Novi Zelandiji 0,94 odstotka, a je definicija brezdomstva na Novi Zelandiji širša kot drugje.

Na Kitajskem uporabljajo novo metodo za izterjevanje dolgov. Lokalna sodišča v vzhodnokitajski provinci Anhui so 1. maja, ko je bilo največ prometa, javno sramotila in enajst ur na dan na javnih trgih ter avtobusnih postajah prikazovala obraze, imena, znesek dolga in druge osebne informacije dolžnikov. Znesek dolgov se razteza od nekaj sto evrov do dva milijona evrov. Vrhovno sodišče je januarja poročalo, da je javno objavilo imena skoraj deset milijonov dolžnikov. Dobrim devet milijonom dolžnikom je prepovedalo kupovati letalske vozovnice, dobrim trem milijonom in pol pa prepovedalo kupovati vozovnice za hitre vlake.

Evropska unija pa bo 18-letnikom letos podarila 30 tisoč zastonj vozovnic za vlake. Z njimi bodo lahko potovali v do štiri države Evropske unije v enem mesecu. Prvih petnajst tisoč prejemnikov bodo junija izbrali na podlagi kviza o dediščini, kulturi in trenutnih zadevah Evropske unije. Druga selekcija bo predvidoma izvedena jeseni.

Kandidatne liste za predčasne parlamentarne volitve je do roka vložilo 25 strank oziroma list. V vseh volilnih enotah jih bo kandidiralo 22. Kandidatne liste morajo potrditi še volilne komisije, ki bodo njihovo zakonitost preverjale v naslednjih dneh. Za vstop v parlament se bodo potegovale vse parlamentarne stranke, nekdanji parlamentarni stranki Slovenska ljudska stranka in Slovenska nacionalna stranka ter več neparlamentarnih strank. Kandidature pa niso vložile stranke Davkoplačevalci se ne damo, Novi Socialdemokrati in Liberalna demokracija Slovenije. Volitev se ne bo udeležila niti Pozitivna Slovenija, saj nočejo drobiti glasov na levici. Vili Kovačič, predsednik stranke Davkoplačevalci se ne damo, bo po novem kandidiral na Listi novinarja Bojana Požarja. Nova poslanca bosta dobili tudi italijanska in madžarska manjšina, Roberto Batelli in László Göncz namreč ne bosta ponovno kandidirala.

Predsednik državnega zbora v odhajanju Milan Brglez je razpisal rok za zbiranje podpisov podpore predlogu zakona o prepovedi objavljanja javnomnenjskih raziskav o podpori politikom in političnim strankam. Podpisi se bodo zbirali med devetim majem in sedmim julijem. Pobudo za vložitev zakona je dala stranka Rešimo Slovenijo elite in tajkunov, krajše ReSET. Po njihovem mnenju te raziskave vplivajo na podzavest volivcev in s tem na njihovo odločitev na volitvah, hkrati pa diskriminirajo določene stranke ter omogočajo politične manipulacije.