Predsednik Sirije Bašar Al Asad je v pogovoru za eno od ameriških televizij Zahod posvaril, da se bodo sirski zavezniki v primeru oboroženega napada na Sirijo nemudoma odzvali in se maščevali napadalcem s povračilnim ukrepi. Katere države ima pri tem v mislih, sirski predsednik ni povedal, je pa znano, da režim v Damasku računa predvsem na podporo dosedanjih zaveznic Kitajske, Rusije, Irana in gibanja Hezbolah v Libanonu. Al Asad je ob tem zanikal, da obstaja jasen dokaz, da so sirske režimske sile v predmestju Damaska uporabile kemično orožje in z njim ubile 1.429 ljudi, kakor jima očitajo Združene države Amerike. Ni pa Al Asad ne zanikal ne potrdil informacije, da Sirija dejansko poseduje kemično orožje, pač pa je le cinično odvrnil, da če v državi obstaja tovrstno orožje, je gotovo na varnem.

Ameriški kongres je medtem začel z razpravo o morebitnem kaznovalnem vojaškem posredovanju v Siriji, za katero se ameriška administracija zavzema že nekaj časa. Kongres utegne po napovedih o podpori vojaški akciji v Siriji glasovati v sredo, predsednik Obama pa bo do takrat poskušal prepričati vse bolj skeptične ameriške kongresnike. Tudi med njimi se, podobno kot v ameriški javnosti, ki je posredovanju nenaklonjena, krepijo dvomi o upravičenosti posredovanja, vse bolj pa bledijo tudi neizpodbitni dokazi, ki naj bi dokazovali krivdo sirskega režima za napad s kemičnim orožjem, s katerim je še prejšnji teden ameriška administracija goreče opravičevala nujnost vojaškega posredovanja. Kot je razkril šef kabineta Bele hiše Denis McDonough, ZDA nimajo dokazov, ki bi brez vsakršnega dvoma dokazali, da je za napade 21. avgusta kriv Al Asadov režim, a kljub temu zaključil, da tako pravi zdrava pamet.

Ameriški državni sekretar John Kerry se je v sklopu poskusa oživitve mirovnih pogajanj med Izraelom in Palestinci v Londonu srečal s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom. V triurnem pogovoru je Kerry Abasa pozval, naj Palestinci skupaj z Izraelom vzpostavijo okolje, ki bo omogočalo ustvarjanje miru, Združene države Amerike pa naj bi pri tem še naprej igrale aktivno vlogo za pospešitev pogajanj. Kerry si je ob prevzemu položaja februarja letos zadal cilj obuditi mirovna pogajanja na Bližnjem vzhodu, ki so bila po večkratni izraelski kršitvi moratorija na gradnjo novih naselbin na mrtvi točki od septembra 2010. Julija mu je po dolgem času za skupno mizo uspelo posaditi pogajalca obeh strani, Palestinca Sajeba Erekata in izraelsko pravosodno ministrico Cipi Livni, čemur so sledila še tri neposredna srečanja. Pred srečanjem z Abasom se je Kerry v Parizu sestal s predstavniki Arabske lige, v kratkem pa naj bi se srečal tudi z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem.

V mestu  Na otoku Mindanao na Filipinih je izbruhnil spopad med več sto uporniki, domnevnimi pripadniki islamske nacionalne liberalne fronte Moro, in vladnimi silami, pri čemer so bili ubiti dva filipinska vojaka in trije civilisti. Do spopadov je prišlo, ko so se uporniki skušali prebiti do mesta Zamboanga in tam razviti zastavo neodvisnosti, namere pa so jim preprečile vladne sile. Spopadi so se razširili na celotno območje province Rio Honde, ki jo je zaradi spopadov že zapustilo večje število prebivalstva. Uporniška skupina Moro je sicer leta 1996 s filipinsko vlado sklenila premirje in se odpovedala oboroženemu uporu, v zadnjem času pa se je ponovno aktivirala. Uporniški veteran in vodja Mora Nur Misuari je prejšnji mesec prebral izjavo o neodvisnosti, ki pa naj bi bila dogovorjena s filipinsko vlado in naj ne bi nasprotovala mirovnemu sporazumu izpred 17 let. Da se ne bodo odpovedali boju za neodvisnost, je v eni od izjav potrdil tudi eden od poveljnikov upornikov Asamin Hussin.

V Turčiji je začel veljati sporni zakon o alkoholnih pijačah, ki prepoveduje prodajo alkoholnih pijač v bližini mošej in šol po 22. uri. Zakon močno omejuje tudi oglaševanje alkoholnih pijač in zapoveduje objavo obvestil o njihovi škodljivosti. Zakonu, ki ga je sprejela konservativna islamska vlada premierja Recepa Tayyipa Erdogana, nasprotujejo številni Turki, ki vladi očitajo islamizacijo države, do zakona pa je skeptičen tudi predsednik turškega ustavnega sodišča Hasim Kilic. Po njegovem takšni ukrepi brez javne podpore škodijo demokratični vladavini prava v Turčiji.

V Rusiji so potekale regionalne volitve, volilna komisija pa je po preštetih 99 odstotkih glasov županskih volitev v Moskvi za zmagovalca razglasila dosedanjega župana Sergeja Sobjanina. Zvest podpornik ruskega predsednika Vladimirja Putina je po navedbah volilne komisije prejel dobrih 51 odstotkov glasov, medtem ko je za drugouvrščenega Alekseja Navalnega glasovalo približno 27 odstotkov volivcev. Čeprav je Sobjaninov največji tekmec in znani ruski bloger Navalni prejel dvakrat več glasov, kot je bilo pričakovano, je že pred objavo uradnih izidov dejal, da so rezultati ponarejeni, volitve pa neveljavne. Navalni je mnenja, da je zbral dovolj glasov za drugi krog volitev in da je bil žrtev prevare. Kot je dejal drugouvrščeni kandidat, so zabeležili več resnih kršitev volilne zakonodaje, od komisije pa zahteva, da spremeni odločitev in razpiše drugi krog volitev. V nasprotnem primeru bo Navalni pravico po lastnih napovedih iskal na ulicah Rusije, kamor je že pozval meščane Moskve.

Ob Navalnem je bil izjemno uspešen tudi opozicijski kandidat za župana tretjega največjega ruskega mesta Jekaterinburga Jevgenij Rojzman. Volilna komisija še ni preštela vseh glasov, Rojzman pa ima dobre možnosti, da premaga kandidata vladajoče Enotne Rusije. Ruska opozicija je na včerajšnjih regionalnih volitvah sicer dosegla najboljši rezultat v zadnjih 13 letih.

Predsednika vlad Srbije in Kosova, Ivica Dačić in Hashim Thaci, sta v 16. krogu neposrednega dialoga pod okriljem Evropske unije v Bruslju dosegla dogovor o ureditvi telekomunikacijskega in energetskega sektorja na severu Kosova. V skladu z dogovorom bodo Srbi na severu Kosova za klice med Srbijo in Kosovom plačevali enako kot doslej, torej kot za lokalne in ne mednarodne klice, srbski operaterji pa bodo na Kosovu lahko ohranili svoje licence vse do razpisa leta 2015. Predsednika vlad sta se strinjala, da bo Kosovo dobilo mednarodno klicno številko +383, za katero bo v imenu najmlajše evropske države zaprosila tretja država, članica Evropske unije. Osrednja tema tokratnega srečanja so bile sicer priprave na lokalne volitve, ki bodo na Kosovu potekale 3. novembra, sogovornika pa sta strinjala, da je bil tudi na tem področju dosežen velik napredek. Srbski premier Ivica Dačić je v zvezi s tem Srbe na Kosovu pozval, naj se volitev udeležijo, po sestanku pa je ocenil, da je s tokratnim srečanjem Srbija izpolnila vse pogoje za to, da najpozneje januarja začne pristopna pogajanja z Evropsko unijo.

Kosovska vlada je v nedeljo ob polnoči uvedla popolno blokado na uvoz vsega blaga iz Makedonije na Kosovo in se s tem odzvala na odločitev oblasti v Skopju, ki so dan poprej uvedle vstopne takse za državljane, prevoznike in gospodarstvenike s Kosova. Kot je ob uvedbi embarga poudarila podpredsednica kosovske vlade in ministrica za trgovino Mimoza Kusari Ljilja, se Kosovo ne namerava spuščati na nivo Makedonije in omejevati gibanja njenim državljanom, pač pa bo sosedo na nesprejemljivo obravnavo njenih državljanov skušalo opozoriti z gospodarskimi sankcijami. Zaostrovanje neposrednih odnosov med Kosovom in Makedonijo se je sicer začelo že pred časom, ko je Skopje prepovedalo uvoz kosovske moke in pšenice. Sledili so povračilni ukrepi Prištine, ki je prav tako sestavila seznam prepovedanih izdelkov iz Makedonije, nakar so makedonske oblasti spor radikalizirale z uvedbo vstopnih taks. Tako je treba za vsako osebno vozilo, ki vstopi iz Kosova v Makedonijo, odšteti 5 evrov, za vsakega potnika 2 evra, vozniki avtobusov in kamionov pa morajo na makedonsko-kosovski meji odšteti 20 evrov.

V Ljubljani se pričenja tradicionalni Eko-teden, ki bo potekal do 13. septembra. Več o dogodku pa predstavnica organizatorja, Inštituta za trajnosti razvoj, Anamarija Slabe.

izjavi lahko prisluhnete v posnetku celotne oddaje.