OFF grških vlakov

Aktualno-politična novica
3. 3. 2023 - 15.00
 / OFF

Kako je vasica na zahodu Nemčije postala fokus evropskih medijev
 / 16. 1. 2023

Švedsko predsedstvo Sveta Evropske unije je preložilo končno glasovanje o direktivi Evropske unije o prepovedi prodaje avtomobilov z dizelskim ali bencinskim motorjem od leta 2035. Evropski parlament je direktivo sprejel 14. februarja, zadnja potrditev s strani članic Unije pa bi se morala zgoditi prihodnji torek. Zaradi nasprotovanja Bolgarije, Poljske, Nemčije in Italije je direktivi grozil padec. Nemški minister za promet Volker Wissing je dejal, da Nemčija umika podporo direktivi, vse dokler Evropska komisija ne predstavi načrta za določitev vloge e-goriv po letu 2035. 

Vlada Republike Srbske je sprejela osnutek spremembe kazenskega zakonika, po kateri bi žaljenje, obrekovanje in razkritje osebnih ter družinskih podatkov postali kazniva dejanja. Osnutek ne predvideva zaporne kazni, določa pa visoke denarne kazni. Pravosodni minister srbske entitete v Bosni in Hercegovini Miloš Bukeljović je pojasnil, da za žalitev, izraženo preko medijev ali na javnem zborovanju, storilcu grozi med 5 tisoč in 25 tisoč evrov globe. Novinarji opozarjajo na to, da bi spremembe ogrozile delovanje medijev in povečale samocenzuro. 

O minimalni plači, stavkah, politični krizi in globalni proizvodnji.
 / 15. 1. 2014

Vodja kamboške opozicije Kem Sokha je bil zaradi izdaje obsojen na 27 let hišnega pripora. Okrajno sodišče v Phnom Penhu mu je izdalo tudi doživljenjsko prepoved udejstvovanja v političnem življenju in odvzelo volilno pravico, njegove stike so omejili na družinske. Kema Sokho, nekdanjega predsednika Stranke narodne rešitve Kambodže, so aretirali leta 2017 in obtožili izdaje. Kemov odvetnik je napovedal pritožbo.

Višje sodišče v Kuala Lumpurju je nekdanjega malezijskega premiera Najiba Razaka oprostilo zlorabe položaja v zadevi 1MDB. Po odločitvi sodišča tožilstvo ni uspelo dokazati, da je Najib vplival na nadzorni odbor finančnega sklada. Tožilstvo je nekdanjega premiera obtožilo vplivanja na spremembo revizijskega poročila tako, da bi prikril lastno vpletenost v krajo državnega premoženja. Kljub oprostitvi Najib ostaja v zaporu, saj služi dvanajstletno zaporno kazen zaradi drugih obsodb v zadevi. 1MDB je bil državni sklad, ki naj bi spodbudil investicije v državi. Najib ga je kot premier ustanovil leta 2009. Izkazalo se je, da so milijarde evrov iz sklada izginile, z njimi so financirali luksuzne nepremičnine in nakit. Z delom tega denarja je malezijski poslovnež Jho Low [džó lôv] financiral film The Wolf of Wall Street.

Grški železničarski delavci so izvedli 24-urno stavko, s katero so opozorili na slabe delovne pogoje, zaradi katerih so delavci utrujeni in delajo napake. Vladi so očitali, da ni posodobila zastarele infrastrukture. Poleg stavke so potekali tudi protesti v Atenah in Solunu pred poslopji družbe Hellenic Train, železniškega prevoznika. Protestniki menijo, da sta vlada in Hellenic Train glavna krivca za torkov trk dveh vlakov. Železniškega prevoznika je grška vlada leta 2017 zaradi velikega finančnega primanjkljaja in pritiska evropske trojke prodala italijanskemu podjetju Ferrovie dello Stato. Celodnevno stavko so železničarji napovedali tudi za danes. Dogajanje na protestih in stavkah opisuje Konstantinos Ksilakoglu iz grške levičarske civilnodružbene organizacije Anametrisi.

Izjava

Ksilakoglu izpostavlja tudi težave z varnostnimi sistemi na grških železnicah.

Izjava

Predsednik Demokratične stranke upokojencev Slovenije, krajše DeSUS, Ljubo Jasnič in generalni sekretar Bojan Potočnik sta odstopila. Dejala sta, da sta odločitev sprejela iz osebnih oziroma zdravstvenih razlogov. O tem, kako »osebni« so razlogi, več pove Jasničeva izjava za portal N1, da so bili zanj »pika na i očitki, ki jih je bil deležen v zadnjem času, med drugim na račun prodaje strankine nepremičnine v središču Ljubljane«. Kot vršilec dolžnosti je funkcijo predsednika stranke prevzel Anton Rifelj. Strankarskega kongresa, ki je bil predviden za 25. marec, takrat ne bo, potekali pa bodo pogovori o projektnem sodelovanju z Gibanjem Svoboda.

Zakaj je SDS ostala brez večine, kultura pa za razliko od športa brez predstavnika v naslednjem mandatu DS?
 / 30. 11. 2022

Državni svet je izglasoval veto na novelo zakona o davčnem potrjevanju računov. Odložilni veto so predlagali svetniki iz Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Veto je Državni svet izglasoval brez razprave. Novela zakona predvideva ponovno uvedbo obveznega izdajanja računov, ki jo je Janševa koalicija odpravila lanskega januarja. Od takrat velja, da mora prodajalec račun kupcu izdati le na njegovo izrecno željo. Finančni minister Klemen Boštjančič trdi, da se je s tem v nekaterih panogah razcvetela siva ekonomija. Predlagatelji veta menijo, da je ponovna uvedba obveznosti izdajanja računov nesprejemljiva, saj naj bi odgovornost za izdajanje računov prelagala na kupce. Tem namreč v teoriji grozi do 40 evrov kazni, če računa ne prevzamejo, medtem ko enake kazni za zavezance niso predvidene. Boštjančič miri, da do zdaj ni bila izdana še nobena kazen, le opozorila, in to nameravajo tudi ohraniti. O zakonu bodo v Državnem zboru tako glasovali še enkrat, podpreti pa ga bo moralo vsaj 46 poslancev. Stališče predstavnikov delojemalcev v Državnem svetu nam je predstavil državni svetnik Oskar Komac.

Izjava

Pojasnil je tudi, zakaj so veto sprejeli brez razprave.

Izjava

Akademskih petnajst

Študentje in študentke v Beogradu zaradi napovedi zvišanja šolnin za izredni študij zasedajo fakulteto za arhitekturo. Šolnina naj bi se v študijskem letu 2023/2024 zvišala za 400 evrov – z zdajšnjih dobrih 2000 evrov na dobrih 2400 evrov. Pridružile so se tudi redno vpisane študentke in študenti, saj ima fakulteta več problemov, kot so slaba opremljenost in skriti stroški študija, ki lahko z vsemi potrebnimi materiali za opravljanje enega izpita presežejo 150 evrov. Študentski predstavniki in predstavnice so svoje zahteve že izrazile dekanu, ki pa je zagotovil le, da bo fakulteta reševala manjše probleme, kot je na primer pomanjkanje vtičnic. Več fakultet je napovedalo zvišanje šolnine. Na arhitekturi so zvišanje utemeljili s slabim finančnim stanjem fakultete, ki s trenutnimi prihodki ne more normalno delovati. Zasedbi so se pridružili še kolegi in kolegice z drugih fakultet, za katere je prav tako napovedan dvig šolnine. Poudarjajo, da zvišanje šolnin ter rast cen v študentskih domovih in menzah še dodatno vplivata na že tako slab položaj študentov.

OFF je pripravil vajenec Luka, pomagal je Jan. Študentsko novico je prispevala Eva. 

Vir slike: Flickr

facebook twitter rss

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.