Agregatni iskalnik po torentih isoHunt zapira svoja vrata, obenem pa je sklenil dogovor z Motion Picture Association of America, da zabavljaški industriji nakaže 110 milijonov dolarjev, saj da jo je s tem, ko je služil kot platforma za iskanje datotek filmov, glasbe in podobnega, tudi finančno oškodoval. Zabavljaška industrija je sicer zahtevala znesek v višini 600 milijonov dolarjev, a sta se sprti strani raje pogodili, kot da bi še naprej bili boj na sodišču. Lastnik isoHunta Gary Fung zaključuje: „Boril sem se za pravo stvar. Naredil sem, kar sem lahko za širjenje dobrobiti izmenjave datotek in kulture deljenja, a čas je za nove ideje in projekte.“

Hekerji, pozor. Nove ideje se ponujajo kar same. Pregled infrastrukturnih sistemov v Združenih državah Amerike je pokazal, da so ti mnogo bolj ranljivi za kibernetične napade, kot se je predvidevalo doslej. Na kar 25 različnih načinov naj bi bilo mogoče zaustaviti distribucijo elektrike, delovanje elektrarn in podobnih sistemov. Več izveste iz poročil agencije Industrial Control Systems Cyber Emergency Response Team, krajše ICS-CERT.

Ni pogosto, se pa z vztrajnostjo lahko doseže – naftni gigant Chevron se je v Romuniji odrekel nameri o črpanju zemeljskega plina na način hidravličnega fraktoriranja. Območja, kjer naj bi se tako imenovani „fracking“ odvijal, so lokalni prebivalci ob pomoči nevladnikov okupirali, tam prenočevali in na sploh blokirali dostop. Prav tako so se odvijali protesti v prestolnici, kjer je prišlo tudi do nasilja z represivnimi organi. Lokalne oblasti še niso vrgle puške v koruzo – namero o črpanju zemeljskega plina na okoljsko oporečen način nameravajo preveriti še na referendumu, ki naj bi potekal prihodnji mesec.

V začetku meseca je francoska policija med šolsko ekskurzijo pridržala šolarko Leonardo Dibrani, Rominjo s Kosova, katere družina ni pridobila statusa azilantov in je bila zaradi tega deportirana s francoskega ozemlja. O dejanju je bila javnost obveščena kasneje, a se zato ni odzvala nič kaj mlačno. Šolarji po Franciji so včeraj ogorčeno zavzeli ceste, blokirali dostope do šol, v Parizu pa so želeli povzdigniti svoj glas tudi pred notranjim ministrstvom, a jih je policija razgnala, tudi z uporabo solzivca. Odzval se je tudi premier Jean-Marc Ayrault, češ da bodo postopek preverili, v primeru, da je prišlo do napak, pa bodo družini dovolili vrnitev v Francijo. Pretežni del politike se z izjavo ni strinjal, češ da bo ta tako imenovanim nezakonitim priseljencem poslala napačno sporočilo. Če so šolarji dokazali širino duha, pa ankete kažejo, da večina državljanov z deportacijo soglaša.

Deportacijo 43 družin maroškega, gambijskega, perujskega in ekvadorskega rodu v Španiji pa je vsaj začasno zaustavila odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice. Družine skvotirajo v stanovanjskem bloku v katalonskem Saltu, katerega lastnik je španska slaba banka. Strasbourško sodišče je deportacijo blokiralo vsaj do konce meseca, še pred njo pa od lokalnih oblasti zahteva pojasnilo, kje namerava ogrožene družine nastaniti. Španski aktivisti trdijo, da je od začetka finančne krize deportacijo izkusilo 400 tisoč ljudi.

Napovedani paradi ponosa, ki se ima zgoditi v nedeljo v Podgorici, se pridružuje napoved protesta, ki se bo na istem mestu zgodil hkrati. Vzporedni protest je napovedala desničarska neparlamentarna koalicija, ki meni, da črnogorska vlada s svojo podporo marginalnim skupinam gejev in lezbijk na nedeljskem shodu v resnici podpira razsipavanje denarja za nepotrebne stvari. Nedeljska parada bo druga letos v Črni gori. Prva se je zgodila juliju v Budvi. Prisotnih je bilo 120 ljudi, antigejevskih protestnikov ni primanjkovalo, prav tako ne nasilja.

Skupnost socialnih zavodov Slovenije opozarja, da bo davek na nepremičnine še povečal obremenitev domov in posebnih zavodov ter njihovih stanovalcev. Po njihovih podatkih bodo imeli domovi glede na sedanje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča vsaj štiri milijone evrov dodatnega stroška. Predsednik skupnosti Boris Koprivnikar pravi, navajamo: "Ob vsem tem naravnost nerazumnem, upam si trditi celo škodljivem početju se sprašujem - ali tisti, ki danes sprejemate odločitve o prihodnosti te države, ne nameravate nekoč biti stari? Ali pa mislite, da boste izvzeti iz neizogibnih zakonov staranja?" Koprivnikar nadaljuje:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

Za konec še lovska. Begunce na morju bo morda lovila tudi ladja slovenske vojske – Triglav. Obrambni minister Roman Jakič je na obisku v Rimu svojemu kolegu namreč posredoval tri sporočila. Prvo je bilo, da je po mnenju Slovenije vprašanje beguncev ne le vprašanje Italije, ampak celotne Evrope. Kot drugo mu je zagotovil, da se bo Slovenija tudi na ravni EU zavzemala za sprejem odločitev, kako odgovoriti na naraščajoči problem beguncev v Italiji in pomagati naši zahodni sosedi. Kot tretje pa mu je sporočil, da je obrambno ministrstvo pripravljeno v italijanske vode poslati vojaško ladjo Triglav, ki, navajamo : "bi lahko pomagala pri nadzoru morja, predvsem pa pri reševanju, v kolikor bi bilo to nujno potrebno". Lažja in po besedah aktivistov bolj uveljavljena praksa kot reševanje je uveljavljena praksa vojaškega ladjevja, da ladje z begunci preusmeri nazaj na obale afriškega kontinenta, tudi z odvzemom goriva, hrane in pijače.