Letošnja Nobelova nagrada za mir je bila podeljena dvema kandidatoma. To sta Malala Yousafzai in Kailash Satyarthi, ki ju združuje boj proti zatiranju mladih in otrok in za pravico vseh do izobrazbe. Malala Yousaftzai je globalni javnosti postala znana pred dvema letoma, ko so jo ustrelili talibani zaradi njenega vztrajnega zagovorništva pravice žensk do izobrazbe. Od takrat dalje je svoje zagovorništvo prenesla na globalno raven, s svojimi 17 leti pa je postala najmlajša dobitnica nagrade. Kailash Satryarthi se s pravicami mladostnikov ukvarja v Pakistanu sosednji Indiji, kjer je svoje delo usmeril predvsem v boj proti izkoriščanju otrok. To se najpogosteje veže na otroško delo, proti kateremu je s svojo organizacijo Bachpan Bachao Andolan vodil aktivnosti na lokalni ravni, kot tudi globalno v sodelovanju z mednarodnimi organizacijami. Eden izmed njegovih dosežkov je razvoj certifikata, ki je podeljen podjetjem, ki v svoji proizvodnji ne uporabljajo otroškega dela. Zmaga omenjenih kandidatov nosi s seboj tudi številne simbolične pomene. Predstavlja namreč ne le skupno zmago muslimanke in hindujca, ampak tudi državljanov Pakistana in Indije, dveh držav, ki sta pogosto vpleteni v spopade.

V pokrajini Kašmir je prišlo do začasne umiritve strasti. Potem ko so tam v zadnjem tednu potekali najhujši spopadi med Indijo in Pakistanom v zadnjem desetletju, je lokalno prebivalstvo deležno vsaj začasnega miru. Zadnji spopadi so zahtevali življenja devetih pakistanskih in osmih indijskih civilistov, ujetih na spornem območju, številni pa so zapustili svoje domove. Odkar sta državi leta 1947 razglasili svoji neodvisnosti, sta se spopadli že v treh vojnah, med katerimi sta bili dve vezani na Kašmir. Posledica visoke stopnje možnosti konflikta na meji je njena izjemno visoka oboroženost. Tokrat predstavniki vlad obeh držav obtožujejo eden drugega začetka konflikta, za katerega obe strani trdita, da ni bil izzvan s strani njihovih sil.

V britanski parlament se je prebil kandidat stranke Ukip. Douglas Carswell, ki je še nedavno predstavljal stranko konservativcev, je prejel najvišje število glasov na nadomestnih volitvah v okrožju Clacton in si tako zagotovil parlamentarni sedež. Kot še bolj zgovorno o spreminjajoči se britanski politični klimi pa je predsednik stranke Nigel Farage predstavil povečanje podpore v okrožju Heywood and Middleton, kjer so prav tako potekale volitve. Tam Ukip sicer ni zbral dovolj glasov za zmago, a je podpora močno narastla in tako stranka sedaj predstavlja glavno opozicijo tudi v prej tradicionalno laburističnih okrožjih. Uspeh Ukipa oziroma Stranke za neodvisnost Velike Britanije med drugim temelji na poudarjanju elitizma v britanski politiki in predstavitvi Ukipa kot stranke preprostih ljudi, ne poklicnih politikov. Da je na tem v svoji kampanji gradil tudi Carswell, je jasno iz njegove izjave po izvolitvi.

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

Dejanska zavezanost Britancem in njihovi dobrobiti je sicer vprašljiva. Farage je ravno ta teden izjavil, da bi bilo naravnost smešno preprečiti nadaljnje reze v financiranje Nacionalne zdravstvene službe. Glede na katastrofalne posledice, ki jih je dosedanje varčevanje že imelo na prebivalstvo, se je njegova skrb za navadne ljudi spet izkazala za več ali manj nično.

Na Norveškem poteka debata o perečem problemu - pomanjkanju hrupa pri električnih avtomobilih. Norveški direktorat za javne ceste je sporočil, da bo morala Norveška v skladu z evropskim predpisom zagotoviti, da imajo vozila, ki ne povzročajo hrupa, nameščen sistem za opozarjanje, ki oddaja zvok v času od vžiga motorja do trenutka, ko vozilo doseže hitrost 20 kilometrov na uro, ter pri vzvratni vožnji. Odločitev je pozdravilo združenje slepih in slabovidnih, saj tiha vozila predstavljajo varnostni problem. Hitro se je oglasila še Zveza proti hrupu, ki odločitvi nasprotuje in želi, da bi se namesto tega povečalo izobraževanje voznikov.

Evropsko sodišče je odločilo, da lahko državljani Evropske unije v primeru, ko tega zaradi pomanjkanja medicinske opreme in infrastrukture ni mogoče zagotoviti na domačih tleh, zdravljenje opravijo v drugi državi članici EU in so upravičeni do povrnitve stroškov. Odločitev temelji na primeru Romunke, ki je na operacijski poseg odšla v Nemčijo. Odločitev evropskega sodišča ima vpliv na nadaljnje odločanje o tovrstnih primerih v drugih državah članicah EU, kar je sicer pozitiven napredek in bo pacientom v prihodnosti omogočalo hitrejšo razrešitev tovrstnih primerov, je pa ravno ta hitrost postopka odvisna od nacionalnega sodnega sistema vsake izmed članic. S strani EU namreč umanjka poziv članicam, da se s tovrstnimi primeri ukvarjajo prioritetno, saj gre za zdravstvene probleme, pri čemer je čas pogosto temeljnega pomena.

V ameriškem mestu Saint Louis je zopet vstalo prebivalstvo. Dva meseca po protestih, ki so bili posledica uboja neoboroženega Afroameričana, je policijsko orožje terjalo še eno žrtev. Tokrat gre za 18-letnega Vonderitta Myersa, o okoliščinah njegove smrti pa se močno razlikujejo zgodbe s strani policije in njegove družine. Medtem ko policija trdi, da je bil najstnik oborožen in je streljal na policista, družina namreč pravi, da to ni res in da naj bi imel v rokah le sendvič. Prebivalci mesta, ki nasprotujejo načinu obravnavanja črnske mladine s strani belskih policistov, so organizirali miren shod, s katerim so blokirali eno izmed glavnih cest, Grand Boulevard, in zahtevali pravico ter enakopravno obravnavo za vse prebivalce. Policisti so se v začetnih urah protesta zadrževali ob strani in niso intervenirali v shod, kar pa se je spremenilo okrog desete ure zvečer. Takrat je prišlo do spopada z demonstranti, aretirana sta bila dva udeleženca.

Severnokorejski voditelj Kim Jong Un je še vedno skrit pred očmi javnosti. Več mesecev se že pojavljajo govorice o njegovi bolezni, ki naj bi mu preprečevala javno udejstvovanje. Tokrat se ni udeležil proslave ob pomembnem državnem prazniku, v sklopu katerega bi se moral pokloniti svojim predhodnikom, in njegova odsotnost je le še spodbudila ugibanja o slabem zdravstvenem stanju. Pričanja o tem, kdaj je bil nazadnje viden v javnosti, se razlikujejo. Tako se po eni strani govori, da naj bi bil prisoten na eni od vojaških vaj, po drugi naj bi bil nazadnje viden 3. septembra, ko je s svojo ženo obiskal koncert. S trenutnimi govoricami se še povečuje skrivnostnost okrog tega, kdo in kako dejansko vodi državo, kar pa skrbno opazujejo tuji analitiki, ki oprezajo za znaki, ki bi nakazovali na šibkosti severnokorejskega režima.

Predsednik vlade Miro Cerar je na današnji novinarski konferenci po dopisni seji vlade razkril, da je vlada odločila, da bo za novo kandidatko za mesto evropske komisarke predlagana ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo, Violeta Bulc.

Jutri bo ob deseti uri dopoldne na Prešernovem trgu v Ljubljani potekal protest proti tajnim čezatlantskim sporazumom TTIP, CETA in TISA. Svojo podporo protestu je izrazila Koalicija proti tajnim sporazumom, ki združuje številne organizacije in gibanja, ki delujejo na področjih boja za pravice, od študentskih in delavskih do okoljskih. Govorili smo z Andrejem Gnezdo iz Umanotere, ki nam pojasni, na kakšen način omenjeni sporazumi prenašanjo moč odločanja z državljanov na entitete, neodvisne od njihove volje.

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

Kaj torej navadnim državljanom sploh še preostane, kateri so načini boja, v katerih lahko sodelujejo?

Izjava je dostopna v posnetku oddaje