Turško zunanje ministrstvo je zaradi včerajšnjih protestov proti spremembi švedske ustave v Stockholmu na zagovor pozvalo švedskega veleposlanika. Po poročanju turških medijev so protestirali člani Delavske stranke Kurdistana, krajše PKK, turško oblast pa je zmotila predvsem lutka turškega predsednika Erdoğana, ki so jo protestniki pred stockholmsko mestno hišo izobesili za noge. Sprememba švedske ustave, proti kateri so protestirali, bi klasificirala PKK kot teroristično organizacijo, kar je bil eden izmed turških pogojev za sprejem Švedske v NATO. Švedska vlada je poudarila, da sporočila kurdskih protestnikov ne podpira, vendar spodbujajo odprt politični diskurz. Švedski premier Ulf Kristersson meni, da bi incident lahko vplival na njihovo prijavo za članstvo v Natu, saj da je bil to primer sabotaže prijave.

Danes in jutri bo na Češkem potekal prvi krog predsedniških volitev, na katerem se bo pomerilo 8 kandidatov. Zaradi velikega števila kandidatov je pričakovano, da nobenemu ne bo uspelo zbrati več kot polovice glasov, kar pomeni, da se bosta dva kandidata z največ glasovi uvrstila v drugi krog, ki bo predvidoma potekal čez dva tedna. Javnomnenjske raziskave kot favorita postavljajo upokojenega generala češke vojske in načelnika vojaškega odbora Nata Petra Pavla in nekdanjega češkega predsednika vlade Andreja Babiša. 

V somalijski prestolnici Mogadiš so potekali protesti proti džihadistični organizaciji Al Šabab. Protesta se je udeležilo več sto ljudi, med njimi tudi somalijski predsednik Hasan Šejk Mohamud, ki je navzoče protestnike pozval, naj se Al Šababu, katerega člani se skrivajo povsod v družbi, uprejo. Skupina Al Šabab je povezana z džihadistično skupino Al Kaida, v Somaliji in sosednjih državah pa se proti oblastem borijo že več kot desetletje. Avgusta lani se je somalijska vlada povezala z največjimi plemeni v državi in izvedla ofenzivo, ki je Al Šabab pregnala iz mestnih središč, a ostajajo močni v ruralnih predelih Somalije.

Ganska vlada je plače v javnem sektorju po pogajanju s sindikati dvignila za trideset odstotkov. Vzrok za dvig plač je vse višja inflacija, ki se trenutno giblje okoli 50,3 odstotka. Za spopadanje z visoko inflacijo je ganska vlada marca lani sprejela več varčevalnih ukrepov, med drugim so tudi znižali ministrske plače, a so štiri mesece kasneje povečali dodatke za javne uslužbence zaradi naraščajočih življenjskih stroškov. Gana se je bila tako prisiljena dodatno zadolžiti pri Mednarodnem denarnem skladu, a morajo v zameno za posojilo prestrukturirati svoje dolgove, kar je delegacija ganske vlade ta teden že naslovila pri skupini G20.

Špansko vrhovno sodišče je ovrglo obtožbo za vstajo proti nekdanjemu predsedniku katalonske vlade Carlesu Puigdemontu. Španska vlada je namreč lani sprejela novelo kazenskega zakonika, po katerem vstaja ni več nezakonita. Zoper Puigdemonta še vedno ostajata obtožbi državljanske neposlušnosti in zlorabe javnih sredstev. Leta 2017 je Puigdemont vodil neuspešen referendum za katalonsko neodvisnost, ki so ga španske oblasti označile za nezakonitega, kar je vodilo do španske ustavne krize. Puigdemont je po referendumu odšel iz države, najprej v Nemčijo nato pa v Belgijo in Italijo, kjer ga vlade kljub zahtevam španske vlade niso izročile. Trenutno v Belgiji opravlja funkcijo poslanca v Evropskem parlamentu.

V Srbiji so zaradi mednarodne prevare s kriptovalutami aretirali štirinajst oseb. Vpleteni so bili v prevaro državljanov Kanade, Nemčije, Švice in Avstralije, na srbskem ministrstvu za notranje zadeve pa so jim nedavno pripisali še prevare državljanov Cipra, Bolgarije, Estonije in Srbije. Obtoženi so se žrtvam po telefonu predstavili kot posredniki za trgovanje s kriptovalutami, a je bila platforma, ki naj bi jo predstavljali, fiktivna. Po navedbah srbskega ministrstva za notranje zadeve naj bi prevarane oškodovali za več kot dva milijona evrov. 

Včeraj je bilo pred pristojnimi odbori v Državnem zboru zaslišanih pet ministrskih kandidatov. Zaslišanja so del novega zakona o vladi, ki je bil podprt na lanskem referendumu, predvideva pa ustanovitev treh novih ministrstev. Zaslišanje so prestali vsi, zdaj pa jih čaka še glasovanje pred celotnim državnim zborom. Državna sekretarka na ministrstvu za infrastrukturo Alenka Bratušek bo postala ministrica na istem resorju, na tem položaju pa je že bila v vladi Marjana Šarca. Darjo Felda kandidira za ministra za vzgojo in izobraževanje, trenutno pa opravlja funkcijo državnega sekretarja na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Aktualni minister s tega področja in nekdanji rektor ljubljanske univerze Igor Papič kandidira za ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Obe novi ministrstvi sta del delitve trenutnega ministrstva za šolstvo. Aktualni minister za okolje Uroš Brežan kandidira za ministra za naravne vire in prostor, Emilija Stojmenova Duh pa za ministrico za digitalno preobrazbo. Danes sledijo še štiri zaslišanja ministrskih kandidatov, in sicer Simona Maljevca, Bojana Kumra, Matjaža Hana in Aleksandra Jevška. Maljevac in Jevšek sta zaslišanji že imela dopoldne in ju prestala.

Pivovarna Laško Union je prodala znamki Sola in Zala. Novi lastnik je slovensko podjetje Nika Bev, ki pa je v lasti hrvaškega podjetja Stanić Beverages. V pivovarni Laško Union menijo, da se bodo s prodajo Zale in Sole lažje posvetili pivovarski dejavnosti, saj se njihova proizvodnja s tem občutno poenostavi. Proizvodnja omenjenih znamk bo vsaj do konca septembra ostala v Ljubljani, tudi po morebitni selitvi v tujino pa bo distribucija na slovenski trg ostala.

V Zasavju je zaživel center za pravični prehod. Njegov namen je olajšanje prehoda na druge gospodarske panoge v zasavski regiji, ki je še vedno v veliki meri odvisna od premogovništva. Za cilj so si pri tem zadali leto 2030. Vzpostavitev centra je del cilja Evropske unije, da se v skladu s pariškim podnebnim dogovorom vzpostavi podnebno nevtralno gospodarstvo. V sklopu projekta je zasavski regiji namenjenih 74,5 milijona evrov, s katerimi se bo financiralo več zasebnih in javnih projektov.

Ob dvanajstih danes se je pred nemško ambasado v Ljubljani odvijal protestni shod v podporo aktivistom v nemški vasi Lützerath. V tej vasi so podnebni aktivisti namreč zasedli rudnik lignita, enega največjih v Nemčiji, oblasti pa so jih nasilno odstranile. Protest je organizirala skupina Mladi za podnebno pravičnost, udeležile pa so se ga predvsem nemške študentke s programa Erasmus. Situacijo, ki je sprožila proteste, je za nas komentirala Brina Jeretina iz Mladih za podnebno pravičnost.

Izjava

Včeraj sta Glavni odbor Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, krajše SVIZ in vlada potrdila dogovor o zvišanju plač pomočnikov vzgojiteljev, mladih raziskovalcev in asistentov ter umestitvi naziva višji svetnik. Plače pomočnikov vzgojiteljev se bodo tako dvignile iz izhodiščnega 22. v 26. plačni razred, kasneje pa še za dva plačna razreda. Kot smo že poročali v študentskem obvestilniku, se obeta tudi dvig plače mladih raziskovalcev in asistentov na vsaj 35. plačni razred oziroma s 1. aprilom letos na 36. plačni razred. Opredeljena pa sta še uvrstitev delovnega mesta strokovnih delavcev z nazivom višji svetnik in delovnega mesta asistent.

Napovedanega jutrišnjega protestnega shoda zato ne bo, a v SVIZ-u opozarjajo, da pogajanj še ni konec. Vlada ima čas, da do 23. januarja odpravi plačna nesorazmerja še pri visokošolskih, osnovnošolskih in srednješolskih učiteljih, vzgojiteljih in predvsem pri delovnih mestih v skupini J. Če protipredloga ne bo ponudila, bo SVIZ 25. januarja ob 14. uri pred parlamentom izvedel protestni shod vseh zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Skladno z dvigom minimalne plače se z januarjem zvišuje tudi minimalna urna postavka za študentsko in dijaško delo. Ta bo po novem znašala 6,92 evra bruto oziroma 5,85 evra neto. 

OFF je pripravil vajenec Luka, pomagal je Jan, Akademskih 15 je spisala Eva.

Vir slike: Flickr