Policija Novega Južnega Walesa želi v Sydneyju s sodno odredbo preprečiti proteste v znak solidarnosti z ameriškimi protestniki, ki so napovedani za ta konec tedna. Avstralski protestniki želijo s shodi izraziti jezo ob nedavni nasilni smrti temnopoltega Georgea Floyda, obenem pa opozoriti na pomanjkanje informacij o policijskem ravnanju do avtohtonih prebivalcev v avstralskih zaporih. Ti predstavljajo neproporcionalno velik del zapornikov, od leta 1991 pa je v avstralskih zapornih umrlo 432 aboridžinov. Premier Scott Morrison kritizira petkove proteste in poziva k neudeležbi, saj ga kljub precej ugodni sliki okužb in smrtnosti glede novega koronavirusa skrbi za zdravje prebivalstva. Demonstracije pod sloganom Black Lives Matter so poleg Sydneyja že potekale tudi v Brisbaneu, Perthu in Canberri, za konec tedna pa je napovedanih več shodov tudi v Melbournu. Avstralija ima sicer dolgo zgodovino rasizma proti nebelim prebivalcem. Vse od leta 1901 do leta 1973 je poznana politika “bele Avstralije”, ko so migrantom neevropskih korenin prepovedali prihod na celino.

S strani Združenih narodov priznana libijska vlada narodne enotnosti trdi, da je ponovno vzpostavila popoln nadzor nad Tripolijem in okolico. Njena vojska je tako objavila, da ji je uspelo ponovno zavzeti letališče v prestolnici, ki je bilo minulo leto pod nadzorom generala Khalife Haftarja, ki vodi sile vzporedne tobruške vlade. Njegove enote, ki večinoma nadzorujejo ozemlje na vzhodu Libije, se na novico sicer še niso odzvale. Vojski tripolijske vlade uživata neposredno in odkrito pomoč turške vojske in njenih plačancev, general Haftar pa uživa podporo Rusije, Združenih arabskih emiratov in Egipta. Aktualna državljanska vojna, ki vse bolj privzema naravo posredne vojne za nadzor Libije in njenih naftnih polj, poteka od leta 2014. Sredozemska država je sicer nemirna od leta 2011, ko so takratni uporniki ubili dolgoletnega vodjo Libije Moamerja Gadafija, pri čemer so jim zračno podporo nudile Natove sile.

Svet Evropske centralne banke je skoraj podvojil izredni program odkupov obveznic. Trajanje odkupa obveznic v vrednosti 1350 milijard evrov je sedaj mogoče do najmanj junija 2021, pri čemer obrestne mere ostajajo nespremenjene. Z ukrepom želi ECB preprečiti deflacijo in omogočiti, da se države v evroobmočju lahko zadolžijo pod ugodnimi pogoji. S hitrostjo, kot je do sedaj centralna banka odkupovala obveznice, bi se moral program predvidoma končati oktobra. Razširjen program bo centralni banki omogočal financiranje do prihodnje pomladi.

Novice iz Slovenije

Ministrstvo za notranje zadeve je zavrnilo odločbo Upravne enote v Mariboru na že drugo prepoved koncerta hrvaškega nacionalističnega pevca Marka Perkovića - Thompsona. Ministrstvo je pri sklepu ugodilo pritožbi organizatorja Milana Trola, ki ima sedaj tri dni časa, da sporoči nov datum koncerta v Mariboru. Organizator koncerta trdi, da je imel zaradi prve prepovedi koncerta za 150 tisoč evrov poslovne škode, zato grozi z odškodninsko tožbo. Trolu je poleg ministrstva pritrdilo tudi upravno sodišče, ki je lani pravnomočno odločilo, da se prepoved koncerta odpravi. Thomson je namreč želel že maja 2017 nastopiti v mariborski Festivalni dvorani na festivalu Lent. Organizator koncerta je takrat prodal prek 1000 vstopnic, vendar je med samo organizacijo posegla policija, ki je upravni enoti predlagala prepoved koncerta, saj je zaradi spodbujanja nestrpnosti obstajalo povečano varnostno tveganje. Z notranjim ministrstvom se presenetljivo ne strinja niti gospodarski minister in hrvaški zet Zdravko Počivalšek, ki pravi, da odločitev ni v skladu s slovensko ustavo.

Thompsonu se obetajo boljši časi tudi doma, saj mu je v teh dneh hrvaško visoko sodišče ugodilo, da vzklikanje ustaškega gesla njegove medvojne pesmi Bojna Čavoglave, “Za dom spremni”, ni prekršek. Več o spornem koncertu in še spornejšem vzkliku na Radiu Študent jutri v oddaji Balkan Ekspres ob 15.00. 

Odstopili so vsi člani novembra ustanovljenega Odbora za podnebno politiko pri predsedniku republike Borutu Pahorju. Razlog za odhod je nestrinjanje članov odbora z neodzivnostjo predsednika na novo interventno zakonodajo, ki omejuje nevladne organizacije pri zaščiti okolja. Več praznih Pahorjevih besed v Kultivatorju ob 17.00.

Civilna iniciativa Mengeš ob svetovnem dnevu okolja organizira protest pred smetiščem podjetja Publikus v Suhadolah. Občina Komenda je že leta 2008 uveljavila odlok, ki zapira območje gramoznice zahodno od Suhadol, vendar se odlaganje odpadkov vseeno nadaljuje. Krivec je po mnenju iniciative podjetje Publikus, ki trenutno odpadkov ne more odpeljati v predelavo in jih skladišči v gramoznici. V zadnjih šestih mesecih so poleg izkopavanja gramoza, ki ga uporabljajo za gradnjo cest, v nastale jame odlagali odpadke. Situacijo obelodani predstavnik civilne iniciative Tomaž Štebe. 

Izjava

Štebe pojasni, kako so ukrepali do sedaj. 

Izjava

Kaj Štebe meni o omejevanju nevladnih okoljskih organizacij?

Izjava

Odbor za zdravstvo je na seji državnega zbora predlog novele zakona, ki predvideva ukinitev obveznega cepljenja, enoglasno označil kot neprimernega za nadaljnjo obravnavo. Predlog je konec februarja s 5000 zbranimi podpisi vložila neparlamentarna stranka Za zdravo družbo. Ključna zahteva predloga je bila ukinitev obveznega cepljenja, ki bi ga predlagatelji nadomestili s prostovoljnim. Hkrati bi zdravnik, ki  bi izvajal cepljenje, bil dolžan predhodno ugotoviti morebitne razloge za njegovo nedopustnost. Oseba, ki bi ji s prostovoljnim cepljenjem nastala škoda, bi bila upravičena do odškodnine. Predlagatelji so poudarili, da proizvajalci cepiv ne odgovarjajo za morebitne škodljive posledice njihovih izdelkov, izpostavili so tudi težavo z varnostnimi študijami, ki jih v Sloveniji ne izvajajo ali pa javnosti niso na voljo. 

OFF je pripravila Magdalena.