Ameriška vojska je ponoči znova izvedla letalske napade na Jemen, pri čemer je ubila tri civiliste v prestolnici Sana. Bombardirala je tudi otok Kamaran in območje pristaniškega mesta Hodejde. Gre za nadaljevanje ameriških povračilnih ukrepov, saj Ansar Alah, bolje znani kot hutiji, v odgovor na genocid v Gazi napadajo z Izraelom povezane ladje v Rdečem morju in občasno izstreljujejo rakete proti Izraelu. Ameriška vojska je svojo prisotnost v Rdečem morju medtem okrepila s prihodom druge letalonosilke.

V Gazi izraelska vojska nadaljuje genocidni pohod. Danes je ubila skoraj 30 ljudi, število narašča, medtem ko po poročanju zdravstvenih delavcev več kot 10.000 ranjenih nujno potrebuje medicinsko evakuacijo. Izraelski napadi, predvsem na mesti Han Junis in Bejt Lahija, so prizadeli več stanovanjskih območij, bolnišnice pa so, kot sporočajo iz organizacije Zdravniki brez meja, preobremenjene ter brez zalog in elektrike.

Na Trgu republike v središču Beograda je potekal protest proti izgonu tujih državljanov. Srbske oblasti so glede na sporočilo hrvaškega veleposlaništva v zadnjih štirih dneh izgnale tri hrvaške državljane, protestniki pa trdijo, da je razlog za izgone podpora študentskim protestom. Izgoni tujih državljanov iz Srbije so postali pogostejši po novembrski nesreči v Novem Sadu, ki je sprožila množično protestno gibanje in študentske blokade fakultet. Po podatkih hrvaškega veleposlaništva je moralo Srbijo v zadnjih treh mesecih in pol zapustiti 12 hrvaških državljanov. Pred zgradbo ministrstva za izobraževanje so profesorji Univerze v Beogradu protestirali proti zmanjševanju plač profesorjem in drugim delavcem v šolstvu zaradi sodelovanja v učiteljskih stavkah in blokadah fakultet. Srbski predsednik Aleksandar Vučić medtem vabi svoje podpornike na tridnevni miting, ki se začenja danes in ki bo potekal pred stavbo parlamenta. Miting uradno organizira Gibanje za narod in državo.

Ameriško vrhovno sodišče je soglasno zavrnilo pritožbo vlade predsednika Donalda Trumpa in ji naložilo, da mora poskrbeti za vrnitev Salvadorca Kilmarja Abrege Garcie v Združene države. Vrnitev marca deportiranega Garcie je vladi naložila sodnica zveznega sodišča v Marylandu Paula Xinis prejšnji teden, saj je bil deportiran kljub sodni prepovedi, vendar se je vlada na odločitev pritožila. Garcio je policija prvič aretirala marca 2019 zaradi suma povezave z ameriško-salvadorsko tolpo MS-13, ki pa ni bila nikoli dokazana. Istega leta je migracijsko sodišče v Marylandu prepovedalo deportacijo Garcie na podlagi ugotovitve, da bi bil v El Salvadorju ogrožen zaradi tolp. Garcia je poročen z ameriško državljanko in ima v Združenih državah dovoljenje za delo, po deportaciji pa je zaprt v tako imenovanem Centru za pridržanje teroristov v El Salvadorju.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je carine na proizvode iz Združenih držav zvišalo s 84 na 125 odstotkov. S tem kitajska vlada izenačuje odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da zviša carine proti Kitajski na 125 odstotkov. S kitajskega Nacionalnega urada za film so pred tem sporočili, da bodo kot odziv na Trumpove trgovinske ukrepe omejili uvoz filmov iz Združenih držav. Kot sporočajo z urada, predvidevajo, da bodo ameriške carine zmanjšale priljubljenost ameriških filmov na Kitajskem, tako da uvoz omejujejo skladno s tržnimi načeli in okusom občinstva. Kitajska je po dohodkih od prodaje vstopnic drugi največji filmski trg na svetu za Severno Ameriko, hollywoodski studii pa na Kitajskem dobijo približno četrtino svojega dohodka od prodaje filmskih vstopnic.

Sodišče v tanzanijski gospodarski prestolnici Dar es Salam je vodjo opozicijske Stranke za demokracijo in razvoj Tunduja Lissuja uradno obtožilo izdaje države, za kar je zagrožena smrtna kazen. Obtožnica se sklicuje na Lissujeve izjave, v katerih je glede na obtožnico napovedal preprečevanje prihajajočih oktobrskih splošnih volitev. Policija je Lissuja aretirala dan prej na strankarskem shodu, kjer je imel govor, v katerem je zahteval reformo volilnega sistema. Udeležence shoda je nato policija razgnala s solzivcem. Lissuja je tanzanijska policija lani večkrat pridržala zaradi organizacije protivladnih protestov.

Uradno se je začela enomesečna referendumska kampanja pred glasovanjem o zakonu, ki določa dodatke k pokojninam za izjemne umetniške dosežke. Referendum je razpisan za 11. maj, zakon pa bo zavrnjen, če proti zakonu glasuje najmanj petina volivcev. Zahtevo za razpis referenduma je prejšnji teden v parlament vložila Slovenska demokratska stranka, potem ko so v stranki zanj po lastnih navedbah zbrali 47 tisoč podpisov. V opozicijskih SDS in Novi Sloveniji zakonu nasprotujejo, saj menijo, da gre pri dodatkih za privilegije brez jasnih meril podeljevanja in da je zakon sprejet brez zadostne javne razprave. Zakon predvideva do 100-odstotni dodatek k pokojnini za prejemnike Prešernove nagrade za življenjsko delo, vendar se dodatek ne deduje in ne velja za že obstoječe prejemnike izjemnih pokojnin. Vladajoče stranke zakon podpirajo kot transparentnejšo ureditev podeljevanja priznanj umetnikom, iz Gibanja Svoboda pa so pozvali k bojkotu referenduma.

Slovenska demokratska stranka je vložila tožbo na upravnem sodišču proti ministrstvu za notranje zadeve zaradi vpisa stranke Demokrati njihovega nekdanjega člana Anžeta Logarja v register političnih strank. SDS upravnemu sodišču predlaga, naj ime Demokrati izbriše iz registra in stranki prepove delovanje pod tem imenom. V SDS trdijo, da se ime Demokrati ne razlikuje bistveno od imena Slovenska demokratska stranka, oziroma skrajšanega imena Slovenski demokrati, zato bi lahko na volitvah prihajalo do pomot. V tožbi se sklicujejo na zakon o političnih strankah, ki določa, da mora imeti nova politična stranka ime, skrajšano ime in kratico, ki se morajo nedvoumno razlikovati od imen drugih strank.