Novopečeni francoski predsednik Emmanuel Macron je imenoval vlado, ki jo bo vodil republikanec Edouard Phillipe. Nabor ministrov, sestavljen iz enakega števila žensk in moških, je politično raznobarven. Ministrstvi za gospodarstvo in finance sta prevzela republikanca, bivša sodelavca Nicolasa Sarkozyja, Bruno Le Maire in Gerald Darmanin. Ministrstvo za delo je Macron zaupal Murielle Penicaud, bivši vodji človeških virov v multinacionalkah Dassault in Danone ter predsednici agencije za privlak tujih investicij. Za zunanjega ministra je bil imenovan socialist Jean-Yves Le Drian, nekdanji obrambni minister v Hollandovi vladi. Vajeti obrambnega ministrstva v Macronovi vladi bo prevzela evroposlanka koalicije ALDE Sylvie Goulard, ki je služila kot glavna svetovalka Emmanuela Macrona med predsedniško kampanjo. Levici pa je pripadlo tudi drugo najpomembnejše mesto v kabinetu, namreč ministrstvo za okolje. Slednjega je prevzel Nicolas Hulot, okoljevarstvenik, ki je leta 2012 kandidiral za predsednika Francije na Listi zelenih. Hulot je doslej zavrnil ponudbi ministrstva za okolje tako Sarkozyja kot Hollanda, sedaj pa naj bi deloval kot zelena protiutež predsedniku vlade Philippu, ki je delal za francoskega nuklearnega giganta, Areva. Centristični François Bayrou, ki je med predsedniško kampajno odstopil od kandidature in podprl Macrona, je bil nagrajen z mestom pravosodnega ministra. Prvi preizkus za raznovrstno vlado, s katero želi Macron potešiti želje tako republikancev kot tudi socialistov, bodo parlamentarne volitve 11. junija.

Volitve pa bodo kot kaže tudi v Albaniji, ki je po treh mesecih uspela razrešiti svojo politično krizo. Premier Edi Rama in vodja opozicije Lulzim Basha sta sklenila dogovor, da bodo na prihajajočih parlamentarnih volitvah lahko kandidirale vse stranke. Temelj dogovora je paket določil, ki jih je sestavil evroposlanec David MacAllister, ki v Albaniji službuje kot pogajalec Evropske unije. Taisti paket je konec aprila v Albaniji podprla tudi Hoy Brian Lee, pomočnica zunanjega ministra Združenih držav Amerike. Sklenjen dogovor vključuje zavezo k sodelovanju vseh strank na volitvah, dodelitev mest opoziciji v organih, ki bodo nadzorovali volitve, ter vzpostavitev parlamentarnega telesa, ki bo imenovalo sodnike ter tožilce. Politična kriza je nastala pred tremi meseci, ko so opozicijske stranke v zameno za sodelovanje na volitvah zahtevale odstop premierja Rame in oblikovanje tehnične vlade.

Združene države Amerike so se odločile podaljšati zamrznitev ekonomskih sankcij proti Iranu, ki so del dogovora med Zahodom in Iranom o jedrski razorožitvi bližnjevzhodne države. Donald Trump je tako izpustil prvo priložnost za raztrganje dogovora z Iranom, za kar se je zavzemal med predsedniško kampanjo. Zamrznitev sankcij morajo Združene države Amerike podaljšati vsakih 120 dni. Ministrstvo za zunanje zadeve je uvedlo nove sankcije zoper Iran, ki niso povezane z dogovorom o jedrski razorožitvi države iz leta 2015. Sankcije so uvedli zoper iranske ter kitajske osebe in podjetja, ki sodelujejo pri iranskem programu razvoja balističnih raket. S sankcijami so blokirali sredstva, ki jih imajo ta podjetja in osebe v Združenih državah Amerike, poleg tega pa bodo ZDA ekonomsko izobčile podjetja, ki bodo sodelovala z okrcanimi podjetji in osebami.

V Braziliji pa bi lahko največja korupcijska afera v zgodovini države, kjer osrednjo vlogo igra državno naftno podjetje Petrobras, odnesla trenutnega predsednika države Michela Temerja. Časopis O Globo je razkril dokaze o vpletenosti Temerja v podkupovanje nekdanjega predsednika parlamenta Eduarda Cunhe, ki v zaporu že služi svojo kazen za sodelovanje v aferi Petrobras. Joesley in Wesley Batista, ki vodita največjo brazilsko mesno korporacijo JBS, sta v okviru poravnave s sodiščem predstavila posnetek, v katerem Joesly Temerju pove, da Cunhi plačuje v zameno za tišino v preiskavi Petrobrasa. Temer pa Joeslyju odgovori, da mora s plačevanjem nadaljevati. Podjetje JBS se sicer pogaja za zmanjšanje kazni v drugi korupcijski aferi, ker je plačevalo inšpektorjem, da je lahko na trgu prodajalo pokvarjene mesne izdelke. Pred predsedniško palačo se zbirajo protestniki, ki zahtevajo Temerjev odstop. Prav tako je Temerja k odstopu pozval senator koalicijske vladne stranke Demokratov Ronaldo Caiado.

Evropski parlament je izglasoval resolucijo, ki madžarsko vlado poziva k razveljavitvi zakonov, ki omejujejo sprejemanje prosilcev za azil in delovanje nevladnih organizacij. Prav tako je Evropska komisija v uradnem opominu Madžarsko pozvala k umiku spornih določil azilantskega zakona, ki krši več evropskih zakonov. Med drugim določa, da so vsi migranti zadržani v taboriščih ob meji in se ne smejo prosto gibati po državi, tudi če zaprosijo za azil. Madžarska vlada mora Komisiji odgovoriti v dveh mesecih.

V Sloveniji o drugem tiru. Predsednik državnega zbora Milan Brglez je sprejel pobudo za začetek zbiranja podpisov za referendum glede vladnega zakona o drugem tiru. Vili Kovačič iz iniciative “Davkoplačevalci se ne damo” je v ponedeljek v državni zbor vložil 4.500 podpisov za začetek zbiranja 40 tisoč podpisov. Rok za zbiranje teh se začne jutri, zaključi pa 22. junija. Vili Kovačič je v javnosti znan predvsem po nasprotovanju projektu TEŠ6 in spremembam družinskega zakonika konec leta 2015. Iniciativa se z referendumsko pobudo zavzema za ponovno evalvacijo vseh možnih železniških tras, ki naj bi jo izvedlo pristojno ministrstvo. Zato nasprotuje sprejemu zakona, ki bi dokončno zakoličil trenutno izvedbo drugega tira. Današnji OFF zaključi Vili Kovačič:

Izjava