Začenjamo na Bližnjem vzhodu, kjer je iranski predsednik Hasan Rohani napovedal, da ne bo podpisal načelnega sporazuma o iranskem jedrskem programu, če ne bodo sankcije dvignjene že na dan podpisa. Želi si namreč, da bi s sporazumom vse strani pridobile. Izjava nasprotuje okvirnemu sporazumu, sprejetemu prejšnji teden v Švici, ki predvideva postopno odpravo ekonomskih sankcij Zahoda proti Iranu, sorazmerno z izpolnitvijo obljub s strani Irana. Ta se je zavezal, da bo omejil svoj jedrski program in zmanjšal zaloge urana za 98 odstotkov. Sporazum o iranskem jedrskem programu naj bi bil dokončno sprejet junija.

Rohani prav tako poziva Savdsko Arabijo in njene zaveznike k ustavitvi zračnih napadov nad jemenskimi uporniki Hutiji, ki potekajo tretji teden. Meni, da bi si države v regiji morale prizadevati za politično rešitev konflikta v Jemnu in spraviti sprte strani za pogajalsko mizo. Savdska Arabija in njeni zavezniki sicer obtožujejo Iran, da je oboroževal Hutije in sam prispeval k trenutni situaciji, kar pa Iran seveda zanika. Medtem so hutijski uporniki kljub zračnim napadom uspeli zavzeti z nafto bogato mesto Atak, prestolnico province Šabva, in obdržati že osvojena ozemlja.

V Moldaviji se nadaljuje farsa o izginotju slabe milijarde evrov, s katerimi je trojica bank kreditirala bojda neznane kliente. Banka de Economii, Banka Sociala in Unibank so pred parlamentarnimi volitvami novembra lani odborile kredite v skupni višini 930 milijonov evrov, slabih 5 mesecev kasneje pa se skupaj s protikorupcijsko komisijo, kriminalisti in posebnim parlamentarnim odborom sprašujejo, kje je denar končal.

Škandal je izbruhnil, ko je vodenje omenjenih bank prevzela Moldavska centralna banka, da bi preprečila njihov bankrot, slednje pa ji do dogovorjenega roka konec marca niso vrnile 500 milijonov evrov vrednega posojila. Ker so se ključne in misteriozne transakcije zgodile le nekaj dni pred voltivami, ki so jih s tesno večino dobile proevropske stranke, so se hitro pojavila ugibanja o političnem ozadju izginulega denarja. Posebni odbor moldavskega parlamenta sumi, da je denar končal na računih štirih ruskih bank, na drugi strani pa so opozicijski poslanci prepričani, da je zajetna evrska vsota končala v davčnih oazah. Izginula slaba milijarda evrov predstavlja tretjino bilančne vsote vseh moldavijskih bank, kar bi utegnilo ogroziti bančni sistem države.     

V skladu z običajnim potekom včerajšnjega svetovnega dneva Romov, ki je pogosto izkoriščen za diplomatska opravičila romskim skupnostim, se je norveška premierka Erna Solberg norveškim Romom opravičila zaradi diskriminacije, ki so jo trpeli v času druge svetovne vojne, in obljubila plačilo vojne odškodnine. Opravičilo je sledilo po februarskem podrobnem vladnem poročilu o usodi norveških Romov med drugo svetovno vojno. Romom po odhodih v tujino ni bil dovoljen ponoven vstop v državo, posledično naj bi jih v nemških koncentracijskih taboriščih končalo 62. Solberg je obljubila, da bo njena vlada izplačala odškodnine, ki jih norveška romska skupnost zahteva že od leta 1990. Ob tem dodaja, da se bodo o podrobnostih izplačila domenili z romskimi predstavniki.  

Litva je za tri mesece prepovedala prenos ruske televizijske postaje RTR Planeta, saj naj bi ta kljub večkratnim opozorilom radijske in televizijske komisije v svojem programu oddajala propagando iz Kremelja. Že v preteklosti je Litva prepovedala posamezne programe televizijskih postaj zaradi kršitve zakona, ki prepoveduje širjenje vojne propagande in sovražnega govora, vendar je prvič prepovedala prenos celotne televizijske postaje. Odločitev Litve je že kritizirala Rusija, ki meni, da so s tem kršene pravice državljanov do svobodnega dostopa do informacij, še posebej naj bi bila prizadeta ruska manjšina, ki predstavlja slabih 6 odstotkov prebivalstva Litve.  

Hrvaško ustavno sodišče je zavrnilo referendumsko pobudo o outsourcingu storitev v hrvaškem javnem sektorju. Referendumsko pobudo o prepovedi opravljanja spremljevalnih in pomožnih dejavnosti v javnem sektorju je junija lani vložilo 17 sindikalnih organizacij, pobudo pa je s podpisi podprlo več kot 600 tisoč hrvaških državljanov. Sindikati so s tem odgovorili na takratne vladne namere, da bi bili tisti, ki opravljajo čiščenje, vzdraževanje in druge pomožne dejavnosti v državnih ali javnih ustanovah, razen v zdravstvu, prepuščeni zasebnim delodajalcem in trgu. Sodba ustavnega sodišče, v kateri je med drugim zapisano, da ni sprejemljivo, da bi z referendumom zaščitili parcialne interese ene skupine delavcev v javnem sektorju in da je predlagana zakonska prepoved v nasprotju z logiko demokratičnega delovanja države, je predlagatelje referenduma močno razočarala. Predsednik sindikata šolstva Preporod in eden vodilnih predlagateljev referenduma, Željko Stipić:

izjava

Hrvaška vlada je medtem napovedala umik spornega predloga o outsourcingu pomožnih spremljevalnih in pomožnih del v javnem sektorju, kar pa je bil po mnenju Stipića zgolj predreferendumski politični manever.

izjava

Hrvaško ustavno sodišče sicer na predlog Sabora čaka še odločanje o referendumu o monetizaciji hrvaških avtocest, ki ga je predlagala civilna inciativa “Ne damo naših avtocest”.   

Klavdija Markež je tudi uradno končala z ministrovanjem. Državni zbor se je na izredni seji seznanil z njenim odstopom z mesta ministrice za izobraževanje, znanost in šport, ki je pretekli teden sledil odkritju plagiatorskih sposobnosti sicer le nekajdnevne ministrice Markež. Precej zanimivejše dogajanje se v parlamentu obeta, ko bodo poslanci glasovali o predlagani razrešitvi obrambnega ministra Janka Vebra. Razprava o tej točki se je z obrazložitvijo predloga premiera Mira Cerarja in zagovorom odhajajočega ministra Vebra sicer že začela.

OFF sta pripravila Nejc in vajenec Miha..