Etiopska federalna vlada Abija Ahmeda je, potem ko so tigrajski uporniki zagrozili s protiofenzivo, po celotni državi za šest mesecev razglasila izredne razmere in prebivalce pozvala, naj bodo pripravljeni na obrambo prestolnice Adis Abebe. Razglasitev izrednih razmer oblastem omogoča, da posežejo po naboru represivnih ukrepov, kot so uvedba policijske ure, blokada določenih območij in njihova podelitev v upravljanje vojski. Posameznike, pri katerih obstajajo sumi, da so povezani s terorističnimi skupinami – Abijeva vlada pri omembah Tigrajske ljudske osvobodilne fronte, poznane pod kratico TPLF, vselej uporablja to oznako – pa bi lahko pridržali brez sodnega naloga. Obenem razglasitev izrednih razmer olajša splošno mobilizacijo. Večina severnega dela Etiopije, kjer se nahaja regija Tigraj, je pod komunikacijskim mrkom, zato so poročila o vojaških premikih na terenu izredno skopa. V TPLF so v minulih dneh sporočili, da jim je uspelo zavzeti strateško pomembni mesti Dessie in Kombolča v sosednji regiji Amhara, ki sta od Adis Abebe oddaljeni približno štiristo kilometrov. 

Organizacija združenih narodov je prav danes objavila poročilo, ki so ga njeni predstavniki pripravili v sodelovanju z etiopsko komisijo za človekove pravice; to je sicer ustanovila vlada. V njem ugotavljajo, da so vse strani, vpete v konflikt, zagrešile zločine – med drugim izvensodne poboje, mučenje, spolno nasilje –, ki bi lahko imeli znake zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov. Visoka komisarka OZN za človekove pravice Michelle Bachelet je ob tem obsodila “izjemno brutalnost” konflikta, od začetka katerega sicer mineva natanko leto dni.

Na Češkem sta konservativno zavezništvo Spolu, v prevodu Skupaj, ki ga sestavljajo stranka TOP 09, Demokratska državljanska stranka ter krščanski demokrati, in liberalno zavezništvo Piratov in županov dosegla dogovor o koalicijski vladi. O osnutku koalicijske pogodbe, ki še ni javen, bodo v prihodnjih dneh razpravljala vodstva petih strank, končni dokument, v katerem bo zapisan program vlade, pa bodo strankarski voditelji po besedah predsednika Demokratske državljanske stranke in najverjetnejšega novega premierja Petra Fiale podpisali predvidoma v ponedeljek.

Mandat za sestavo vlade podeljuje predsednik Miloš Zeman, ki pa ga od 10. oktobra, dneva po volitvah, zdravijo na intenzivnem oddelku vojaške bolnišnice v Pragi; Fiala naj bi se z njim sestal, ko bo Zeman premeščen na navadni oddelek, je pa njegovo zdravstveno stanje še vedno neznano. Prav tako ostaja neznanka, kdo bo sestavljal predlagano ministrsko ekipo, ki bo po novem obsegala 18 in ne več 15 ministrov, in sicer na račun novoustanovljenih ministrstev za zakonodajo, Evropsko unijo in znanost ter raziskave in inovacije. Vlado bo potrjeval 200-članski parlament, v katerem imata zavezništvi večino s sto osmimi poslanci.

Na sosednjem Poljskem so v Varšavi, Krakovu, Gdansku in nekaterih drugih mestih potekali množični protesti proti v praksi povsem prepovedanemu splavu. Ogorčenje protestniškega gibanja nad vladnim omejevanjem pravice žensk do prekinitve nosečnosti je tokrat podžgala novica o smrti 30-letnice, ki je 22. septembra zaradi septičnega šoka umrla v bolnišnici mesteca Pszczyna, potem ko so zdravniki, kot navaja odvetnica družine pokojnice, čakali, da umre zarodek brez plodovnice. Vzrok za neukrepanje naj bi bila nova zakonodaja, ki po novem splav dovoljuje le v primeru posilstva, incesta ali ogroženosti življenja matere, a slednje izjeme naj zdravniki ne bi upoštevali zaradi strahu pred zakonsko predvidenimi kaznimi. Zakon iz leta 1993 je Poljakinjam do lani sicer zagotavljal pravico do splava, ko je zarodek hudo deformiran, a je ustavno sodišče nato odločilo, da je neustaven, saj da krši ustavno zagotovljeno pravico do življenja.

V ameriški zvezni državi Virginia so volivci za novega guvernerja izbrali republikanca Glenna Youngkina, ki je z dvema odstotkoma več glasov premagal demokrata in nekdanjega virginijskega guvernerja Terryja McAuliffa. Zmaga političnega novinca Youngkina, ki bo na položaju nasledil Ralpha Northama – ta zaradi zakonske ureditve v zvezni državi, ki prepoveduje dva zaporedna mandata, ni smel kandidirati –, je pomembna zlasti v luči prihajajočih vmesnih kongresnih volitev 8. novembra naslednje leto. Virginia sodi med v ZDA tako imenovane swing states, ki nihajo v podpori demokratom in republikancem; na lanskih predsedniških volitvah je elektorje Virginie z desetimi odstotki prednosti pred Donaldom Trumpom osvojil Joe Biden.

Posvetovalna skupina za cepljenje pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje je predlagala spremenjene smernice uporabe poživitvenega odmerka cepiva proti covidu-19. Poživitveni odmerek mRNA-cepiva je priporočljiv za vse, cepljene z vektorskimi cepivi, torej cepivoma AstraZenece in Janssen. Po prenovljenih smernicah lahko do cepljenja pride že dva meseca po zaključenem osnovnem cepljenju z vektorskimi cepivi in ne več po šestih mesecih. Cepljenje s poživitvenim odmerkom se lahko opravi tudi šest mesecev po zaključenem osnovnem cepljenju z mRNA-cepivi ali po cepljenju, opravljenem z mešanimi cepivi, torej kombinacijo vektorskega in mRNA-cepiva. Posvetovalna skupina cepljenje s poživitvenim odmerkom priporoča starejšim od 50 let, kroničnim bolnikom, njihovim družinskim članom in zaposlenim na izpostavljenih delovnih mestih. Presojo, katera delovna mesta so izpostavljena, so v skupini prepustili posameznikom.  

Včeraj je bilo med 7722 PCR-testi potrjenih 3456 primerov okužbe z novim koronavirusom – največ v enem dnevu doslej. A do popolnega zaprtja države naj ne bi prišlo: v osnutku zapisnika posvetovalne skupine za covid-19 se je resda znašel predlog za 10-dnevni lockdown, a je kasneje, ob potrditvi in posredovanju ministrstvu za zdravje, iz njega izginil. Vodja skupine Mateja Logar zatrdila, da je šlo za napako.