Azerbajdžanska vojska je v Gorskem Karabahu pričela novo operacijo proti armenskim silam. Po besedah obrambnega ministrstva gre za protiteroristično operacijo. V prejšnjih dneh naj bi namreč po navedbah azerbajdžanskega zunanjega ministrstva zaradi armenskih min umrlo vsaj šest državljanov Azerbajdžana. Na ministrstvu za obrambo trdijo, da ciljajo le vojaške tarče in da so vzpostavili humanitarni koridor za evakuacijo civilistov. Namen operacije je po navedbah ministrstva iz regije »spoditi« armenske vojake. Armensko obrambno ministrstvo pa trdi, da v Gorskem Karabahu nima vojaškega osebja ali materiala. Armensko zunanje ministrstvo je ruske mirovne sile, ki patruljirajo po regiji, pozvalo, naj ustavijo azerbajdžansko nasilje nad lokalnim prebivalstvom. Gorski Karabah po mednarodnem pravu pripada Azerbajdžanu, a se za nadzor nad območjem državi borita od razpada Sovjetske zveze. V zadnji večji vojni konec leta 2020 je zmagal Azerbajdžan. 

Ukrajina je pri Svetovni trgovinski organizaciji vložila tožbo proti Poljski, Madžarski in Slovaški, ker so podaljšale prepoved uvoza ukrajinskega žita. Na ukrajinskem gospodarskem ministrstvu menijo, da države članice Evropske unije nimajo pravice do enostranske prepovedi uvoza ukrajinskega blaga. Namesto tega bi morale po njihovem za soglasje zaprositi vse ostale članice Evropske unije, saj je trgovinska politika Unije skupna. Državam, ki so enostransko podaljšale prepoved uvoza, ko se je iztekla evropska prepoved, tako očitajo kršenje mednarodnih obveznosti do Ukrajine. Pritožbeni organ Svetovne trgovinske organizacije, v praksi vrhovno razsodišče organizacije, je zaradi blokade Združenih držav Amerike od leta 2020 nedelujoč. Organ sodi o dveh tretjinah vseh tožb v organizaciji, zato je skupina držav, med drugim vse članice Evropske unije in Ukrajina, ustanovila neuradno alternativo. Tako imenovani Večstrankarski začasni pritožbeni režim zdaj ob privoljenju vseh vključenih strani sodi v primerih, ko bi tožbo moral obravnavati uradni pritožbeni organ.

Italijanska vlada je izdala odlok, s katerim je podaljšala možno obdobje pridržanja migrantov in povečala število izgonov. Obdobje pridržanja povečujejo s treh na šest mesecev. Odlok poleg tega omogoča dodatno podaljšanje pridržanja na največ osemnajst mesecev. Po novem odloku bodo v priporu migranti, ki so na italijansko ozemlje vstopili neregularno, med pridržanjem pa bodo italijanske oblasti ocenile, ali jim pripada mednarodna zaščita ali izgon. Z odlokom želi vlada tudi razširiti sistem centrov za pridržanje, specifično na neobljudena področja. Odlok desničarska vlada Giorgie Meloni seveda utemeljuje z izrednimi razmerami na otoku Lampedusa, ki je vedno prenatrpan, a je nova izkrcanja vlada izkoristila za zbujanje pozornosti vse Evrope. 

Združene države Amerike so z Iranom izvedle izmenjavo zapornikov. Pet državljanov Združenih držav se je tako vrnilo domov, medtem ko sta od petih Irancev, ki so jih izpustile ZDA, v Iran odšla dva. Kot del dogovora so ZDA Iranu tudi omogočile dostop do pet milijard in pol evrov sredstev, nakazanih iz Južne Koreje na račune iranskih bank pri centralni banki Katarja. Plačilo za iranski izvoz nafte sta dve južnokorejski banki zamrznili, ker so jim grozile sankcije Američanov. Sankcije je proti Iranu in vsem, ki bi z njim sodelovali, uvedel predsednik Donald Trump, potem ko je enostransko odstopil od iranskega jedrskega sporazuma. Američani trdijo, da bodo denar iz katarske banke Iranci lahko porabili le za humanitarno pomoč oziroma bo Iranu humanitarno pomoč dostavil Katar. Ameriški republikanci nakazilo kritizirajo, saj ga vidijo kot odkupnino, ki bo Iran spodbudila, da zadrži več ameriških državljanov.

Zaradi preiskave atentata na sikhovskega aktivista Hardipa Singa Nidžarja v Kanadi je Kanada izgnala indijskega, Indija pa kanadskega diplomata. Kanadske oblasti namreč Indijo obtožujejo vpletenosti v Nidžarjev atentat, o čemer je tudi sam pred smrtjo pogosto govoril. Nidžar je bil kanadski državljan in eden izmed voditeljev gibanja za ustanovitev neodvisne sikhovske države v Pandžabu. V Indiji ga je policija od lani skušala prijeti zaradi domnevnega napada na hindujskega duhovnika. Po navedbah njegovega odvetnika pa je Nidžarja kanadska obveščevalna agencija opozorila, da mu grozi atentat s strani plačancev indijske vlade. Gibanje za sikhovsko neodvisnost, pogosto imenovano kalistansko gibanje, je v Indiji prepovedano in vlada Narendre Modija ga predstavlja kot veliko grožnjo. Toda gibanje je že konec osemdesetih let v Indiji poniknilo, močno pa je ostalo med izseljenci, predvsem v Združenem kraljestvu in Kanadi.

Minister za obrambo Marjan Šarec je z italijanskim kolegom Guidom Crosettom podpisal pogodbo za nakup drugega transportnega letala Spartan. Stalo bo 45 milijonov in pol evrov, kar je tri milijone in pol manj od cene prvega. S stroški upravljanja in usposabljanja posadk bosta tako obe letali državo skupaj stali 129 milijonov evrov. Nakup je del načrta za modernizacijo vojske ter izgradnjo srednje bataljonske skupine in izvidniškega bataljona. V okviru tega bo država nakupila še šest helikopterjev, sistem protizračne obrambe in 106 oklepnikov, skupaj v vrednosti 1,2 milijarde evrov. Slovenska vojska se je za pomoč v poplavah skozi obdobje treh let velikodušno odpovedala 215 milijonom evrov iz proračuna, a projektov za modernizacijo ne nameravajo ustaviti.

Vlada je sindikatom javnega sektorja predstavila predlog odprave plačnih nesorazmerij in prevedbe delovnih mest na novo plačno lestvico, vreden približno 847 milijonov evrov. V navedeni znesek niso vključene plače funkcionarjev in direktorjev, za kar v vladi predvidevajo, da bo ceno projekta dvignilo na okoli milijardo evrov. Predlog zaradi visokih sredstev predvideva uvajanje sprememb v obdobju treh let, a so podrobnosti še stvar pogajanj. Plačni razredi v javni upravi se bodo prilagodili tako, da bo najnižji razred enak minimalni plači, dvignili pa se bodo tudi ostali. Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je zatrdila, da se bodo plače najbolj dvignile tistim, ki imajo zdaj najnižje. Pričakuje, da bo pogajanj kljub pomislekom sindikalistov konec do 15. oktobra. V sindikatih s predlogom niso zadovoljni, po besedah Jakoba Počivavška iz konfederacije sindikatov Pergam namreč ni predvideno usklajevanje vrednosti plačnih razredov v času implementacije plačne reforme. Ob višanju minimalne plače bo ob koncu reforme prvi plačni razred tako bistveno pod minimalno plačo.

Vir slike: Wikimedia Commons