Protestniki blokirajo promet v Bruslju. Nestrinjanje s politikami Evropske unije, predvsem v kontekstu varčevalnih ukrepov, je združilo več kot 50 sindikatov ter drugih organizacij delavcev in kmetov. Z blokadami, ki vključujejo traktorje in kresove, želijo preprečiti dostop udeležencev vrha EU. Glavni fokus vrha je sicer ekonomska integracija, v sklopu katere Nemčija želi reforme in bolj centraliziran nadzor, Francija pa spremembam dosedanjih dogovorov nasprotuje. V Bruselj bo danes potovala tudi Alenka Bratušek, ki se bo udeležila razprave o nadaljnji gradnji bančne unije. Govora bo o dogovoru med evropskimi voditelji, ki bi v primeru potrditve pomenil velike spremembe v bančnem sektorju. Gre za centralizacijo celotnega sistema in ustanovitev 55-miljardnega fonda, v katerega bi vložila bančna industrija in naj bi pomagal pri preprečevanju kolateralne škode v primeru propadov bank.

Italijansko ravnanje z migranti spet dviguje prah. Tokrat je zaskrbljenost izrazila Evropska komisija, ki dvomi v ustrezno delovanje Italije znotraj smernic EU. Najnovejša kritika sledi videu, ki prikazuje dogodek na otoku Lampedusa, kjer so migrante v mrazu gole postavili v vrsto, da so jih poškropili z zdravilom proti steklini. Cecilia Malström, ki je znotraj Komisije odgovorna za migrantske teme, je potrdila, da že potekajo preiskave neprimernega ravnanja, ne le na Lampedusi, ampak tudi drugih migrantskih centrih v Italiji. Italija se sicer stalno sooča s povečanjem števila nedokumentiranih migrantov. Letos jih je v Italijo iz severne Afrike prispelo vsaj 37,000, kar je trikrat več kot lani.

O migrantski problematiki se razpravlja tudi v Izraelu. Splošnim kritikam izraelskih politik in ravnanja z migranti so se pridružili protestniki iz enega izmed migrantskih centrov, ki želijo opozoriti na nov zakon, ki omogoča neomejeno pridržanje v centrih brez pravice do sodne obravnave.

O spremembah, ki jih zakon prinaša, smo govorili s predstavnikom afriškega begunskega centra v Izraelu.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Izraelska vlada ima izrazito negativen odnos do prosilcev za azil in organizacije, ki se ukvarjajo s to problematiko, težko pridobijo kakršnokoli podporo.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Javno mnenje v Izraelu je pod vplivom antibegunske propagande s strani vlade, a po drugi strani tudi vedno pogostejših protestov, ki izboljšujejo razumevanje situacije.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Pri migracijah gre za globalno problematiko, ki tako ne zadeva le Izraela. Njihovo situacijo lahko povežemo tudi s prihodom številnih ljudi v EU, ki bežijo pred konflikti na domačih tleh.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Grška Zlata Zora ne bo več financirana s strani države. Parlament je z veliko večino sprejel odločitev, da bo financiranje neonacistični stranke prekinjeno zaradi vpletenosti njenih članov v kriminalne dejavnosti, kot na primer umor grškega glasbenika in aktivista v avgustu. Tretja najbolj priljubljena stranka bo tako izgubila več kot 800.000 evrov letno, kar bo pomembno vplivalo na njihove kampanje. Konec podpore stranki z davkoplačevalskim denarjem veča upanje, da bo pridobivanje novih podpornikov in splošno delovanje stranke močno omejeno. Zlata zora je večino svojih podpornikov pridobila v zadnjih letih, ko so zaradi ekonomske krize in večje nezaposlenosti njihove ksenofobne ideje padle na plodna tla.

V veljavo je stopil ruski zakon o amnestiji. Zakon, ki ga je prejšnji teden predlagal ruski predsednik Vladimir Putin, je po potrditvi s strani parlamenta postal pravnomočen in razveselil vrsto političnih zapornikov. Gre za odločitev, ki bo med drugim osvobodila vse, ki so obsojeni huliganstva, kar vključuje aktiviste Greenpeaca in dveh članic skupine Pussy Riot, vse skupaj pa zadeva usodo približno 25,000 zapornikov. Najnovejši zakon je del odločitev, ki zaznamujejo dvajsetletnico sprejetja ruske ustave in naj bi izboljšale ugled države v tujini, predvsem v kontekstu človekovih pravic.

Evropska komisija je že peto leto zapored članice pozvala k sprejetju pristopnih pogajanj za Makedonijo, Svet zunanjih ministrov pa je že petič zapored predlog zavrnil. Svet je zavrnil tudi predlog posebnega poročevalca Evropskega parlamenta, Richarda Howitta, ki je kot kompromis predlagal vsaj vnovično 6-mesečno vmesno poročilo. Več nam pove Richard Howitt:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Ostaja vprašanje imena države še vedno glavna prepreka za začetek pogajanj?

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Po mnenju Howitta igra Slovenija v primeru Makedonije pozitivno vlogo, želi pa si, da bi bolj dosledno uporabila svoje glasovalne pravice ob odločanju o prihodnji usodi Makedonije v Evropski uniji:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Odvetniška zbornica danes organizira dan brezplačne pravne pomoči. O dogodku smo govorili s predsednikom zbornice, Romanom Završkom.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Glede na to, da odvetniški pro bono dan poteka že več let zapored, smo povprašali tudi o opaženih spremembah glede števila ljudi, ki pomoč poiščejo, in vsebin, ki se jih vprašanja dotaknejo.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

OFF sta pripravila vajenka Zala in Janković.