OFF izsekavanju gozdov

Več kot sto voditeljev držav, ki se te dni udeležujejo podnebne konference v Glasgowu, se je zavezalo k zaustavitvi krčenja gozdov do leta 2030. Dogovor obsega 10 milijard evrov donacij držav, ki bodo večinoma namenjeni obnovi poškodovane zemlje, predvsem v državah v razvoju. Poleg tega bodo sredstva namenjena boju proti gozdnim požarom in podpori staroselskim skupinam, ki jih je izsekavanje najbolj prizadelo. 28 držav se je zavezalo tudi k prenehanju krčenja gozdov za potrebe svetovne trgovine s prehrambnimi izdelki, ki najbolj prispevajo h krčenju, kot so palmovo olje, soja in kakav. Med njimi so tudi Brazilija, Indonezija in Demokratična republika Kongo. Podoben dogovor je bil sicer sklenjen leta 2014 v New Yorku, a upočasnitve krčenja gozdov ni prinesel - letos so namreč izsekali največjo površino tropskega deževnega gozda do zdaj.

Ob glasgowski podnebni konferenci pa se zaostruje spor med Francijo in Avstralijo glede novega zavezništva Aukus, v katerem poleg Avstralije sodelujejo še Združeno kraljestvo in Združene države Amerike. Francoski predsednik Emmanuel Macron je avstralskega predsednika Scotta Morrisona označil za lažnivca glede nakupa francoskih podmornic. Avstrijski mediji so razkrili tudi del pogovora med francoskim in avstralskim voditeljem. V njem Macron dva dni pred javno objavo novice sprašuje Morrisona, ali naj pričakuje dobre ali slabe vesti. Morrisonov odgovor ni bil objavljen, zaradi česar so številni novinarji sklepali, da je sporočila medijem dal Morrison sam, česar ta ni hotel komentirati ali zanikati. Avstralija je namreč razveljavila pogodbo s Francijo, se raje odločila za jedrske podmornice ZDA ter odpoklicala avstralskega in ameriškega veleposlanika.

Podmornice niso edino, zaradi česar je Emmanuel Macron zadnje dni na trnih. Potem ko je London včeraj Parizu postavil ultimat, da se mora spor glede ribolovnih pravic rešiti v 48 urah, sicer bodo zahtevali kompenzacijo v dogovoru z Evropsko unijo, je Macron v Glasgowu dejal, da bosta državi nadaljevali z dialogom. Francija očita Združenemu kraljestvu, da francoskim ribičem onemogoča dostop do dovolilnic za ribolov v britanskih vodah. Združeno kraljestvo se je septembra namreč odločilo, da francoskim ribičem zaradi neustrezne dokumentacije ne bo izdalo dovolilnic. 

Moldavijski podpredsednik vlade Andrei Spinu je v ponedeljek sporočil, da je Moldavija podpisala petletno pogodbo z ruskim državnim podjetjem Gazprom o dobavi treh milijard kubičnih metrov zemeljskega plina letno. Prejšnja pogodba je septembra potekla, nato pa je Rusija zagrozila, da bo prenehala dobavljati, ker Moldavija ni plačevala računov za zemeljski plin in je Gazpromu dolgovala približno 600 milijonov evrov. Evropska unija in preostale zahodne zaveznice so ruske grožnje Moldaviji, ki je sicer pod znatnim vplivom Rusije, označile za izsiljevanje, Kremelj pa je zanikal, da namerava s pogojevanjem dobave plina povečati svoj vpliv v Moldaviji. 

Plinska pipica med Moldavijo in Rusijo bo ostala odprta, plinovod med Alžirijo in Španijo pa bo ubral novo pot. Alžirski predsednik Abdelmadjid Tebboune je državnemu energetskemu podjetju Sonatrach ukazal, naj nemudoma ustavi dobavo plina v Španijo prek Maroka zaradi zaostrenih diplomatskih odnosov med Alžirijo in Marokom, predvsem zaradi maroške okupacije Zahodne Sahare, in toplejših odnosov z Izraelom. Odslej bo Alžirija dovajala zemeljski plin v Španijo izključno prek sredozemskega podmorskega plinovoda. Ta se imenuje Medgaz in ima bistveno manjše kapacitete od standardnega plinovoda Gaz-Magreb-Evropa, kar bi lahko še dodatno podražilo cene plina v Evropi.

Visoki predstavnik Združenih narodov v Bosni in Hercegovini Christian Schmidt je objavil poročilo, v katerem svari pred nevarnostjo razpada države in ponovnega konflikta. Poročilo ugotavlja, da bi oblikovanje vojske Republike Srbske in nadaljnji razvoj separatističnih teženj Bosno in Hercegovino pahnila v najhujšo politično krizo od Daytonskega sporazuma leta 1995. Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik je namreč zagrozil z izgonom bosanske vojske in z umikom iz državnih institucij. Schmidt trdi, da Dodik želi s pritiski in grožnjami izzvati pravico do samoopredelitve - če bi Republika Srbska dobila svojo vojsko in pravosodje, bi lahko Dodik bosanskim državnim organom s silo prepovedal delovanje na ozemlju Republike Srbske. V ponedeljek je Dodik potrdil, da namerava sporne zakonske predloge v podporo umiku srbskih institucij z zveznih ravni države posredovati parlamentu Republike Srbske do sredine tega meseca.

Skrajno desnemu kandidatu za bolgarskega predsednika Boyanu Rasateju je bila odvzeta imuniteta, potem ko je bil pridržan zaradi napada na skupnost LGBT+ v bolgarski prestolnici Sofiji. Rasate, ki se je v predvolilni kampanji opredelil za nacionalsocialista, naj bi v soboto z nekaj somišljeniki razdejal prostore ene od organizacij in fizično napadel njene člane. Napadena organizacija z imenom Mavrično društvo je sicer pred dobrim tednom dni zbrala 8000 podpisov za oblikovanje zakonodaje, ki bi omogočala prepoznavanje zločinov iz sovraštva proti skupnosti LGBT+. 

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture je začel zbirati podpise zaposlenih v vzgoji in izobraževanju proti spreminjanju sestave svetov vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki bi ga prinesla novela zakona o organiziranju in financiranju vzgoje in izobraževanja. Novela bi povečala možnost politizacije delovanja vrtcev, šol in dijaških domov. Več o tem glavni tajnik sindikata Branimir Štrukelj.

izjava

Novela zakona bi učiteljem in vzgojiteljem odvzela dve mesti v svetih zavodov, kar po mnenju Branimirja Štruklja kaže na nezaupanje politike v učitelje in vzgojitelje. 

izjava