Današnji informativni OFF program začenjamo z novicami iz Grčije. Predsednik Evropskega sveta, Donald Tusk, je javnosti sporočil odločitev, da ima grška vlada do jutri čas, da pripravi alternativni reformni program, če želi nadaljnje izvajanje programa posojil s strani mednarodnih institucij. Če grška vlada sprejme ultimat evropskega vrha in pripravi zahtevani načrt reform, je za konec tedna predviden sestanek evropskih finančnih ministrov, na katerem bodo preučili poslani dokument. V nedeljo, dan po posvetu finančnih ministrov, je načrtovano srečanje voditeljev držav članic, ki bodo na podlagi razprave ministrov odločali o potrditvi grškega reformnega programa. V primeru, da pa grška vlada ne pristane na varčevalno politiko in ne pripravi reformnega načrta ali pa da le-ta ne bo pogodu neoliberalne linije Evropske unije in dogovor ne bo mogoč, pa evropske glave grozijo z izključitvijo Grčije iz evroobmočja.

Na možnost grškega izhoda iz evroobmočja je že opozoril predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker z grožnjo, da imajo evropske politične in finančne institucije že pripravljen razdelan scenarij grškega izhoda, četudi sam upa, da bo dogovor na koncu vendarle sklenjen. Na drugi strani je grški premier Aleksis Cipras v nagovoru evropskim poslancem poudaril, da je Grčija v zadnjih letih postala eksperimentalni laboratorij za varčevalne ukrepe, ki so obubožali grško prebivalstvo. Prav tako je opomnil, da je bil večinski delež prejete finančne pomoči namenjen poravnavi nasedlih investicij zasebnih evropskih bank. Zato bo, kot smo že poročali včeraj, grška vlada poskušala doseči dogovor o delnem 30-odstotnem odpisu dolga. Glede na neomajnost evropskih voditeljev pri vztrajanju na varčevalni ekonomski paradigmi pa je vprašanje, ali je takšen odpis sploh verjeten. Več o poziciji Aleksisa Ciprasa v evropskem parlamentu pove dopisnik Radia Študent, Matej Zwitter.

Izjava.

Nadaljujemo z evropskimi novicami, tokrat na področju energetike. Evropski parlament bo danes odločal o potrditvi reform evropskega emisijskega trga z začetkom leta 2019. Reformni program, o katerem smo že podrobno poročali v preteklosti, predvideva vzpostavitev evropskih stabilizacijskih rezerv, s katerimi bi s trga umaknili emisijske kupone v skupni vrednosti 1,6 milijarde evrov. Razlog za uvajanje sprememb  je neuspeh tržnega pristopa evropske komisije pri zmanjševanju ogljikovodikovih izpustov, o čemer priča podatek, da je trenutni tržni zakup stabiliziran na borih 7,5 evra na eno tono emisij. Po mnenju analitikov naj bi se cena po izvedbi predvidenih reform dvignila na vrednost 20 evrov na tono. Naravovarstvene organizacije opozarjajo, da reformni program še vedno predstavlja prevelik kompromis, ki dopušča industrijam in nacionalnim državam preveč manevrskega prostora.

Nadaljujemo z novicami iz Afganistana. Med vladnimi predstavniki in talibani so se končala prva uradno priznana mirovna pogajanja. Pogajanja so potekala v sosednjem Pakistanu in po ocenah opazovalcev pomenijo pomemben korak h končanju trinajst let trajajoče vojne v Afganistanu. Pogajalski strani sicer nista sklenili nobenih zavezujočih zavez o takojšnih ukrepih za umiritev razmer. Ponovno naj bi se obe strani srečali na pogajanjih po zaključku ramadana.

V ruskem mestu Ufa se danes začenja dvodnevno srečanje držav Bricsa, ki združuje pet gospodarsko vse močnejših držav - Brazilijo, Rusijo, Indijo, Kitajsko in Južnoafriško republiko. Na vrhu naj bi predstavniki držav razpravljali o ustanovitvi banke, ki bo zagotavljala financiranje infrastrukturnih projektov in pomoč v razmerah finančne krize, prav tako pa je predviden sprejem strategije o gospodarskem razvoju do leta 2020.

Poročanje globalnega dogajanja selimo v Združene države Amerike. Po navedbah časnika USA Today ameriška vojska krči svoje kopenske sile za 40.000 vojakov ter odpušča 17.000 zaposlenih civilnih državljanov v vojaškem aparatu. Razlog za takšne odločitve je krčenje proračuna, zato je v načrtu vojaških oblasti, da svoje kopenske sile zmanjša na 450.000 pripadnikov do leta 2017. Da bi vojska dosegla takšno številko, bo morala odpustiti dodatnih 30.000 vojakov, če kongres takšnih ukrepov ne bo zavrl.

V Aksiomi bo danes ob osmi uri zvečer potekala otvoritev razstave Preživetveni komplet za Antropocenega avtorice Maje Smrekar. Več o razstavi pove avtorica.

Izjava.

Ključen element umetničinega raziskovanja znotraj razstave je problem invazivnih vrst, ki so same učinek človekove dobe.

Izjava.

Z dodatnimi informacijami o današnjem dogodku današnji OFF zaključi Smrekar.

Izjava.