OFF javnomnenjskih raziskav

Aktualno-politična novica
21. 1. 2022 - 15.00
 / OFF

Rusija zahteva umik tujih vojaških sil, orožja in opreme iz držav, ki pred letom 1997 niso bile članice zveze Nata. To je sporočilo rusko zunanje ministrstvo pred srečanjem ruskega in ameriškega zunanjega ministra, Sergeja Lavrova in Anthonyja Blinkna v Ženevi. Uradna Moskva od Nata terja pravno zavezujoča zagotovila, da se bo zveza prenehala širiti, in da se bo v smislu aktivne vojaške prisotnosti vrnila na meje iz maja 1997. Takrat sta Rusija in zveza Nato podpisali Ustanovno listino o odnosih, sodelovanju in varnosti, s katero sta potrdili, da se ne obravnavata kot nasprotnici, in opredelili mehanizem medsebojnega sodelovanja. Po letu 1997 so se Natu v petih sklopih pridružile Madžarska, Poljska, Češka, Bolgarija, Latvija, Litva, Romunija, Slovaška, Slovenija, Estonija, Albanija, Hrvaška, Črna gora in Makedonija. V Romuniji je na rotacijski bazi nastanjenih približno tisoč ameriških, 140 italijanskih in nekaj deset poljskih vojakov, Bolgarija pa ima z Združenimi državami Amerike sklenjen dogovor o nastanitvi do pet tisoč vojakov.

Kdo se pripravlja na vojno v Ukrajini?
 / 17. 12. 2021

Lavrov in Blinken sta se v Ženevi sicer sestala na pogovorih o ukrajinski krizi. Ameriški predsednik Joe Biden je nedavno dejal, da obstaja velika verjetnost ruskega napada na Ukrajino, in posvaril pred dodatnimi gospodarskimi sankcijami, če bi do invazije dejansko prišlo. Tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov je v odzivu opozoril, da takšne pripombe še poglabljajo napete odnose med državami.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je določil datum za izvedbo referenduma o ustavnih spremembah. Ta se bo zgodil 27. februarja. Lukašenko se je k izvedbi referenduma obvezal po nasilno zatrtih vsedržavnih protestih, ki so potekali po predsedniških volitvah avgusta 2020. Ustavne spremembe ponovno uvajajo omejitev predsedniškega mandata na dvakrat po pet let, kar pa bi začelo veljati šele po naslednjih predsedniških volitvah leta 2025. 67-letni Lukašenko bi se tako na njih lahko potegoval še za sedmi zaporedni mandat, tako da bi na oblasti lahko ostal do leta 2035. Med predlaganimi spremembami ustave so tudi podelitev imunitete nekdanjim predsednikom za zločine, ki so jih storili v času trajanja funkcije, podaljšanje trajanja sklica parlamenta s štirih na pet let in povečanje vpliva tako imenovanega Vsebeloruskega ljudskega zbora. To politično telo naj bi delovalo vzporedno s parlamentom. V skladu s predlaganimi spremembami bi iz ustave tudi črtali določila o nevtralnosti Belorusije in prepoved jedrskega orožja na njenem ozemlju.

Newyorški državni tožilci so medtem vložili obtožnico proti štirim beloruskim državnim uradnikom zaradi preusmeritve Ryanairovega poleta 4978 med Atenami in Vilno na letališče v Minsku, kjer so 23. maja lani tamkajšnje oblasti aretirale beloruskega opozicijskega aktivista Romana Protasjeviča in njegovo dekle Sofio Sapego. Tožilstvo generalnemu direktorju beloruskega nadzora zračnega prometa Leonidu Mikalajeviču Čuru, njegovemu namestniku Olegu Kazučistu in dvema neimenovanima agentoma državne varnosti očita kaznivo dejanje zračnega piratstva. Beloruska kontrola zračnega prometa je namreč preusmerila Ryanairovo letalo pod pretvezo, da je na krovu bomba, do pristanka pa ga je v zraku spremljal vojaški lovec mig-29. Četverici v primeru, da jo kdaj privedejo pred sodišče v Združenih državah Amerike, grozi doživljenjska zaporna kazen.

Avstrijski parlament je podprl obvezno cepljenje proti covidu-19. Avstrija bo tako prva evropska država, ki bo sprejela takšen ukrep v boju proti pandemiji nove koronavirusne bolezni. Za zakon, ki obvezno cepljenje uvaja za vse, starejše od 18 let, ki imajo stalno ali začasno prebivališče v Avstriji, je glasovalo 137 poslancev, proti jih je bilo 33. Obvezno cepljenje ne bo veljalo za nosečnice, tiste, ki se ne smejo cepiti iz zdravstvenih razlogov, in za prebolevnike šest mesecev po preboleli bolezni. Zakon mora potrditi še avstrijski zvezni senat, ki bo to predvidoma storil na zasedanju 3. februarja, nato pa ga mora podpisati predsednik Alexander van der Bellen. Do sredine marca bo veljalo prehodno obdobje, po njegovem izteku pa bodo necepljeni kaznovani z globo do 3600 evrov. V Avstriji je sicer proti covidu-19 polno cepljenih 72 odstotkov prebivalcev.

O protestih proti rudarjenju litija v severozahodni Srbiji
 / 29. 11. 2021

Srbska vlada je razveljavila prostorski načrt iz leta 2020 za rudnik litija v Loznici. Po besedah premierke Ane Brnabić so s tem razveljavljeni vsi upravni akti, dovoljenja in odločbe, povezani z britansko-avstralsko rudarsko korporacijo s sedežem v Londonu, Riom Tintom. Vlada je obenem razpustila tudi delovno skupino za projekt Jadar, ki se je oblikovala lani. Omenjeni projekt Ria Tinta je dobil ime po reki Jadar na zahodu Srbije, kjer so leta 2004 odkrili mineral jadarit. Korporacija je želela v projekt vložiti nekaj več kot dve milijardi evrov, kar bi bila ena največjih investicij na področju pridobivanja litija na svetu. Po množičnih okoljevarstvenih protestih novembra lani je sklep o sprejemu prostorskega načrta najprej razveljavila skupščina mesta Loznica; zdaj ko je to storila še vlada, je poslovanje Ria Tinta v Srbiji, kot je dejala Brnabić, končano.

Slovenska nacionalna stranka je v parlamentarni postopek vložila predlog zakona o prepovedi objavljanja javnomnenjskih raziskav o podpori politikom in političnim strankam. Objavo anket bi omejili na obdobje vsaj pol leta pred volitvami, morebitne kršitelje pa bi finančno kaznovali z od pet do deset tisoč evrov globe. S tem želijo, kot pravijo v SNS, preprečiti zlorabe in manipulacije z rezultati javnega mnenja.

Podpise podpore volivcev za vsebinsko podoben zakonodajni predlog je ta teden sicer začel zbirati tudi Sindikat delavcev migrantov Slovenije. V sindikatu se zavzemajo, da bi se objava javnomnenjskih raziskav o podpori politikom in političnim strankam prepovedala v celoti. Zakaj, pojasni Mario Fekonja, predsednik Sindikata delavcev migrantov Slovenije.

Izjava

Na vprašanje, ali se mu ne zdi prepoved političnih anket nekoliko skrajen predlog, Fekonja odgovarja:

Izjava

Fekonja še dodaja, da je zakonodajni predlog, ki ga je vložila SNS, ta pravzaprav dobila od njihovega sindikata in da ga je pred vložitvijo le nekoliko spremenila.

 

Naslovna fotografija: posnetek zaslona novice na portalu Demokracija.si

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness