Bager eko-revolucija

Oddaja
29. 11. 2021 - 17.00
 / OFFsajd

Minuli konec tedna so v Srbiji zaznamovali množični okoljevarstveni protesti, ki so ob blokadah cest potekali v Beogradu, Novem Sadu in številnih drugih krajih. Demonstracije, ki so jih organizirala nevladna gibanja in opozicijske stranke, so usmerjene proti novima zakonoma, ki sta bila potrjena v parlamentu, podpisati pa ju mora še predsednik Aleksander Vučić. Po mnenju protestnikov sta ukrojena po meri britansko-avstralske rudarske korporacije s sedežem v Londonu, Rio Tinto. Ta nedaleč od kraja Loznica v zahodni Srbiji načrtuje odprtje rudnika litija, ki mu tamkajšnji občani zaradi izrazito uničujočega vpliva na okolje nasprotujejo.

Zaradi elekrtičnih avtomobilov bi Srbija lahko postala velik proizvjalec litija
 / 19. 1. 2017
Za današnjo oddajo smo se pogovarjali s pravnikoma iz nevladne organizacije Odbor pravnikov za človekove pravice oziroma YUCOM: Dragišo Ćalićem in Milanom Filipovićem.

Prvi zakon, ki je za protestnike sporen, zadeva spremembe poteka ekspropriacije. Ta lahko v Srbiji poteka le na podlagi javnega interesa, a so se pogoji za ugotavljanje slednjega spremenili. Podrobnosti novega zakona o razlastninjenju predstavi Ćalić.

Izjava.

Aktivisti menijo, da je na nastanek zakona neposredno vplival Rio Tinto, saj bi jim lahko bistveno olajšal pridobivanje zemljišč na območjih, na katerih želijo izkopavati litij. Pod trenutno zakonodajo so rudarska podjetja dejansko že imela to možnost, novi zakon pa to »priložnost« omogoča tudi podjetjem drugih gospodarskih sektorjev.

Izjava.

Samo dejstvo, da je bil zakon sprejet na najhitrejši možen način, brez javnega posveta ali možnosti za ugovor, po Ćalićevem mnenju nakazuje na dejstvo, da želijo z njim ugoditi zasebnim interesom. Prav tako je kratek rok, v katerem se morajo lastniki zemljišč odločiti, ali bodo sprejeli razlastitveno ponudbo ali jo bodo izpodbijali na sodišču, znaša namreč le pet dni.

Drugi zakon, ki mu demonstranti nasprotujejo, je bil izglasovan po enako hitrem postopku, gre pa za zakon o referendumu in ljudski iniciativi, ki naj bi obstoječo zakonodajo uskladil s sedanjo ustavo. Demonstranti menijo, da je namen zakona ta, da v primeru referenduma o rudniku, ki ga obljublja Vučić, vladi omogoči breztežaven uspeh. Najpomembnejše pomanjkljivosti razloži Filipović.

Izjava.

Druga pomembna sprememba zadeva upravne takse, ki bodo znašale nekaj dinarjev na podpis, a bodo pomembno vplivale na finance referendumskih in ljudskih iniciativ. Filipović nadaljuje.

Izjava.

Januarja bo potekal referendum o spremembi ustave, katerega namen je okrepiti neodvisnost sodstva, še pomembnejši pa je omenjeni referendum o Riu Tintu. Vučić mnenja tako o slednjem kot o »umazanih« naložbah na splošno niti ne skriva.

Izjava.

Proces pridobivanja litija zahteva ogromno količino vode. Pridobivali bi jo iz bližnje reke Jadar, ki se izteka v Drino in iz katere nekatera naselja pridobivajo pitno vodo. Rudarjenje povzroča ogromno škode pri rastlinah in živalih, podobo same pokrajine, v kateri se rudnik nahaja, pa spremeni v krater. Prisotne so tudi skrbi, da bi se zaradi pomanjkljivih okoljevarstvenih praks v Srbiji morebitni nevarni industrijski odpadki izlivali v Drino, kar ne bi ogrozilo le celotne zahodne Srbije, ampak tudi severovzhodno Bosno in Hercegovino.

Okoljevarstveno stanje v Srbiji je nasploh porazno, kar dokazuje tudi dejstvo, da so srbska mesta po onesnaženosti zraka blizu evropskega vrha. Ravno zato so bili protesti tako razširjeni: blokirani so bili glavni mostovi v Beogradu in Novem Sadu, prav tako pa ceste in ulice po drugih mestih. Najodmevnejši je bil protest v Šabcu, od koder so se policisti hitro umaknili, zatem pa so jih nadomestili zamaskirani pretepači z letvami in kladivi. Potek demonstracij komentira Filipović.

Izjava.

...in kavaško-škaljarska krimi vojna.
 / 10. 8. 2021
Dogajanje v Šabcu je še posebej zanimivo v luči tega, da so po družbenih omrežjih zaokrožile slike, ki naj bi s pomočjo registrskih tablic dokazovale, da so se pretepači na kraj dogajanja pripeljali z občinskimi vozili. Župan Aleksandar Pajić je vse navedbe zanikal. Med spopadom se je zgodilo tudi, da je član lokalnega odbora Srbske napredne stranke Nebojša Stojčević čez množico želel zapeljati z bagrom, potem pa ga je eden od protestnikov ustavil in izvlekel iz vozila. Slednji je bil aretiran in izpuščen danes popoldne, Stojčević pa je bil ves čas na prostosti. 

Na to se je v enem svojih rednih medijskih gostovanj odzval tudi predsednik Aleksandar Vučić.

Izjava.

Ustrahovanje, mutni posli ter zveze med uradno oblastjo in nogometnimi huligani v Srbiji niso novost. Filipović pojasni, kaj je tokrat drugače.

Izjava.

Sodeč po družbenih medijih, je nasilje le pritegnilo pozornost širše javnosti za argumente nasprotnikov rudnika, a so spletni odzivi pogosto slab pokazatelj dejanskega javnega mnenja. V Srbiji v bistvu obstajata dve javnosti in dve realnosti: ena, ki se širi s pomočjo uradnih medijev — javnega televizijskega servisa, zasebnih TV-kanalov in rumenega tiska — in ena, ki domuje na družbenih omrežjih. Nobena ne zaupa politiki in politikom, zato lahko vsak pojav strank, predstavnikov civilne družbe in drugih politikantov na protestih pripelje do dojemanja, da gre za zgolj en umazan in spolitiziran boj za moč, kar hitro pripelje do upada udeležbe, s tem pa se odpre pot težko popravljivim posledicam za okolje in družbo.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.