Saudova Arabija namerava odpraviti smrtno kazen za mladoletne prestopnike. Odločitev kralja Salmana je še en popravek kazenskega zakonika, pred nekaj dnevi je odpravil tudi kaznovanje z bičanjem. Tega bodo nadomestile globe in zaporne kazni. V letu 2019 so po poročanju organizacije Amnesty International v državi izvedli 184 usmrtitev, vsaj ena žrtev naj bi bila oseba, ki je zločin zagrešila mladoletna. Namesto s smrtjo bodo v prihodnosti mladoletniki kaznovani z največ desetimi leti zapora v popravnem domu za mladostnike. Človekoljubne organizacije opozarjajo, da gre le za površinske popravke, ki naj bi bili posledica smrti vodje Saudskega združenja za civilne in politične pravice Abdula al Hamida, ki je v priporu že od leta 2013. Umrl naj bi zaradi kapi, ki jo je imel že v začetku aprila, a očitno ni bila dovoljšen razlog za prekinitev pripora. Seveda lajšanje predvidenih kazni ne pomeni, da bo Saudova Arabija prenehala zapirati vsakršnega posameznika, ki izrazi mnenje, neskladno s kraljevim. 

ZDA in Saudova Arabija nimata skupnega samo tega, da sta eni redkih držav, ki še prakticirajo smrtno kazen. Prav tako spadata v ekskluzivno mnoštvo držav, ki za lastne interese vojaško posredujejo na Bližnjem vzhodu. Saudska agresija proti Jemnu je utrpela nov udarec, potem ko je Južni prehodni svet - jemenska separatistična skupina, ki ima svoj sedež v Adnu – na jugu države razglasila samoupravo. S tem krši določbe novembrskega mirovnega sporazuma z jemensko vlado predsednika Abd-Rabu Mansoura Hadija, ki jo podpira Saudova Arabija in jo sicer priznavajo tudi Združeni narodi. Ta zahteva takojšnjo vrnitev v stanje, ki ga predvideva sporazum iz Riada. Nekdanji zaveznici v vojni proti hutijskim upornikom sta lanskega avgusta padli v boj za oblast, Južni prehodni svet pa je zavzel Aden. Vojskovanje je prenehalo novembra, a mirovni sporazum predvideva tudi umik vse težke artilerije iz jemenskih mest ter vlado narodne enotnosti, ki je še ni na vidiku. Kje je šele spopad z Islamsko državo, ki je vse od saudske intervencije v Jemnu pridobila na moči. 

V Avstraliji so uvedli aplikacijo, ki bo prebivalce opozorila, če stopijo v stik z osebo, ki je okužena z novim koronavirusom. Uporaba je prostovoljna, v enem dnevu pa si jo je preneslo slaba dva milijona ljudi. Za prijavo so morali vnesti ime, telefonsko številko, okvirno starost in poštno številko. Podatki se šifrirani hranijo na vladnem serverju in se po treh tednih izbrišejo. Avstralske oblasti prav tako trdijo, da aplikacija ne sledi lokaciji uporabnikov in da je njena uporaba varna, saj nihče razen zdravstvenega osebja nima dostopa do osebnih podatkov. Cilj je, da bi jo uporabljalo vsaj štirideset odstotkov prebivalstva ali več od okoli 10 milijonov ljudi. 

Znanstvena redakcija sporoča: Zaradi padajočega števila novookuženih s koronavirusom Slovenija te dni previdno sprošča ukrepe, pri čemer opozarja na morebitni drugi val okužb. Ker je ena izmed lastnosti širjenja virusa eksponentna rast, širjenje hitro preide iz nadzorovanega v nenadzorovanega in edini način, da to ustavimo, je ponovna vzpostavitev neke vrste karantene. Ali v besedah Milana Kreka, Janševega človeka na čelu NIJZ-a: “Najbolj se bojim kresovanj. En sam prvomajski žur lahko pripelje do katastrofe. Dovolj je, da tja pride en okuženi z novim koronavirusom, pa bo bomo v roku 14 dni imeli po 50 novookuženih dnevno.” 

Kljub temu opozarjamo, da Krek sploh ni strokovnjak na področju; povprečna inkubacijska doba se giblje med štirimi in šestimi dnevi, pokazateljev, da se virus uspešno širi na prostem, še nimamo. 

Nazaj na drugi val. Nekaj dni nazaj so tako na primer morali ponovno vzpostaviti karanteno na Hokaidu, najsevernejšem otoku Japonske. Kljub temu da so vsaj na prvi pogled prvi val okužb uspešno zaustavili z zelo strogimi in zgodaj sprejetimi ukrepi za zajezitev ter so imeli na dan zaznani eno ali dve novi okužbi, so okužbe začele kmalu po sprostitvi ukrepov zopet naraščati in otok je ponovno v karanteni. Drugemu valu se lahko izognemo le z zmanjšanjem širjenja virusa, to pa lahko glede na še neobjavljeno raziskavo britanske raziskovalne skupine iz londonske šole za higieno in tropsko medicino na Otoku dosežejo le s kombinacijo obširnega testiranja, sledenja stikom in izolacije tako okuženih kot tistih, ki so bili v stiku z njimi. Poleg tega bi morali slediti tudi zmernim pravilom fizičnega distanciranja. Enaki ukrepe bo potrebno sprejeti tudi pri nas.

Kosovski predsednik vlade, ki opravlja tekoče posle, Albin Kurti je odpustil svetovalca Shkelzna Gashija, ker je ta na glas govoril o zločinih, ki jih je zagrešila Osvobodilna vojska Kosova v vojni med letoma 1998 in 1999. Na Kosovem so zločini OVK tabu tema, saj je vrh družbe prežet z nekdanjimi poveljniki, generali in pristaši. Mednje spada tudi nekdanji predsednik vlade Ramush Hardinaj, ki je lani julija odstopil zaradi poziva posebnega sodišča v Haagu za vojne zločine na Kosovem. Preiskava se še ni začela, a to ni prvo Hardinajevo zaslišanje. Leta 2005 ga je preiskovalo posebno sodišče za vojne zločine na območju Jugoslavije, a za obsodbo, kot v večini primerov sojenja vrhu OVK, ni bilo dovolj prič, saj so te kar po vrsti umirale v sumljivih okoliščinah. 

Kurti sicer trdi, da sama izjava ni bila povod za odpust, pač pa da so njegovi komentarji pozornost odvrnili od dobrega dela vlade. Gashi je v nedavnem intervjuju povedal, da so nekateri pripadniki Osvobodilne vojske med vojno za ločitev Kosova od Srbije zagrešili zločine proti civilistom, in pozval h kaznovanju odgovornih. Opozicijske stranke, ki so v fazi oblikovanja lastne vlade, so izjavo uporabile proti sicer priljubljenemu Kurtiju in hkrati napovedale vložitev predloga zakona za varovanje vrednot Osvobodilne vojske v vojnem času. 

V Slovenijo.

Ministrstvo za kulturo je oznanilo, da ne more zagotoviti izplačila sredstev že zaključenega razpisa za sofinanciranje medijskih vsebin iz lanskega leta. Ta se je zaključil 28. oktobra lani, programe pa smo mediji že v veliki večini izvajali. Ministrstvo nam tako sporoča, da bodo navkljub podpisanim pogodbam za projekte lahko zagotovili le do trideset odstotkov obljubljenih sredstev. Preostanek nameravajo izplačevati po rebalansu proračuna, a zaradi “razmer v državi” ne morejo napovedati, kolikšen delež bodo zmožni pokriti. Prav tako ni jasno, kdaj se bo rebalans sploh zgodil. Društvo novinarjev Slovenije opozarja, da brez sredstev veliko medijev ne bo zmožnih izvajati izbranih vsebin, saj zaradi upada prihoda iz oglaševanja težje pokrijejo svojo polovico, kaj šele sredstva, za katera nimajo zagotovila, da bodo vrnjena. Taki mediji so po besedah DNS predvsem lokalni in manjši mediji in programi s posebnim pomenom, ki bi že v normalnih časih brez javnih sredstev težko preživeli. Več v OFFsajdu ob petih.