Današnji off začenjamo v Keniji, kjer so novinarji Al jazeere preko pričevanj nekaterih pripadnikov kenijske policije razkrili izvajanje nezakonitih vladnih atentanov nad domnevnimi muslimanskimi skrajneži. Omenjeni policisti žvižgači so sicer pripadniki kenijske proti-teroristične enote, med drugim pa so razgrnili, da letno opravijo približno 500 ubojev tistih, osumljenih za skrajne teroriste.

Žrtve sicer niso nujno domnevni teroristi, saj so enote atentatnega programa kenijske vlade večkrat zmotno usmrtile tudi civilno prebivalstvo, ki so jim nato podtaknili dokaze o njihovih terorističnih dejavnostih. Dokumenti in pričevanja, na katere se opira Al jazeera razkrivajo, da programu prisostvujejo tudi Združene države Amerike, Velika Britanija in Izrael. V omenjeno enoto so namreč vložili večmiljonsko finančno investiranje, s čimer je ta dobila potrebno opremo in urjenje. Lovljenju muslimanksih teroristov pa so prav tako prisostvovali s posredovanjem informacij o osumljenih tarčah. Tako Kenija kot zahodni državi obtožbe seveda zavračajo, saj bi to za obe pomenilo kršenje mednarodnih in državnih zakonov.

Administracija ameriškega predsednika Baracka Obame je lansirala zakon, ki prepoveduje rasno profiliranje. Pravni dokument nadomešča desetelje star zakon, nastal pod administracijo Georga Busha, in prepoveduje profiliranje na osnovi religije, etnije ali kakršnekoli druge karakteristike. Ukrep je prišel po izbruhu številnih protestov zaradi policijske brutalnosti, ki je rezultiralo tudi v smrti nekaterih afroameričanov. Demonstracije so nato še bolj razplamtile razsodbe sodišč, ki policistov, obtoženih umora, niso spoznali za krive. Zakon bo veljal le na ravni zveznih agencij znotraj Ministrstva za pravosodje in za državne ter lokalne uslužbence, ki s prvimi sodelujejo. Bistvene novosti torej ne prinaša, saj le razširja omenjeni prepovedi na primere raziskav nacionalne varnosti. Zaradi izvzetja lokalne ravni je ta zato požel številne kritike, med drugim pa prav tako ne vključuje nadzorstva na mejah in letališčih ter izključuje vojaško in diplomatsko osebje.

Združene države so poostrile varnost v vseh svojih veleposlaništvih po svetu, v pričakovanju objave osnutka poročila senatnega komiteja, ki je preiskoval delo ameriške obveščevalne službe CIA. Državni sekretar John Kerry je pred dnevi vodjo komiteja Dianne Feinstein pozval, naj poročila ne objavi. 480 stranski dokument naj bi namreč navajal več kršenj človekovih pravic pri zasliševanjih v imenu nacionalne varnosti ZDA po dogodkih 11. septembra. Združenim državam so zato mnogi mediji očitali odlašanje pri objavi dokumenta, ki bo predvidoma objavljen danes.

Nadaljujemo v indijski prestolnici New Delhi, ki je prepovedala uporabo telefonske aplikacije Uber. Prepoved je sledila po posilstvu 25 letne uslužbenke finančnega podjetja, katerega storilec je bil Uber taksist. Aplikacija namreč deluje preko pametnih telefonov, kjer lahko vsak souporabnik aplikacije, ki ima v trenutku povpraševanja v bližini prevozno sredstvo, ponudi taksi storitev po polovični ceni. Nad podjetjem se tako zgrinjajo valovi kritik o manjku učinkovite regulacije, ki omogoča dejanja, kot je posilstvo. Četudi podjetje očitke zavrača in nudi vso morebitno pomoč pri procesu sojenja, je posilstvo v Indiji še vedno pereča tema.

Spomnimo, da je dotično problematiko na površje prineslo skupinsko posilstvo študentke na avtobusu v New Delhiju decembra leta 2012. Vlada je na zahteve po večji zaščiti reagirala s strožjo zakonodajo, ki med drugim predvideva do 20 let zaporne kazni za posamenzika obtoženega posilstva in kazni v primeru, da se pristojni organi ne odzovejo vloženi pritožbi. O razširjenosti problmeatike pričajo tudi statistike, ki beležijo, da je letno 25.000 indijskih državljank deležnih posilstev. Zgoraj omenjenemu dogodku so zato sledili protesti pred domom ministra za dom Rajnath Singh. Nekateri protestniki so zaradi sežiganja podobe premierja Narendra Modija bili tudi aretirani.

Podjetje Uber pa je prav tako naletelo na prepoved ponujanja preovozov na Nizozemskem. Tamkajšnje sodišče je namreč zavrnilo pritožbo dotičnega podjetja nad vladno prepovedjo vršenja njihovih uber aplikacij. Vsakemu zaznanemu vršenju taksističnega dela preko omenjene aplikacije bo sedaj sledilo do 40.000 eurov globe za posameznika in do 100.000 eurov za podjetje. Aplikacija se je od leta 2009 sicer precej razmahnila, saj je uporabljena v 200 mestih znotraj 45 držav. Zaradi očitkov primanjkovanja regulacije in nižanje stroškov delovne sile taksistov pa v nekaterih mestih aplikacije niso sprejeli kot uber dobre in prepovedali njeno uporabo.

Meddržavno sodišče v Haagu je sprejelo status Palestine kot ne-državne članice opazovalke. Palestina ima tako podoben status kot Rusija ali ZDA, s takovrstno simbolno zmago pa se ji hipotetično odpira možnost pripoznavanja vojnih zločinev, ki jih je na njenem ozemlju storil Izrael. Zaradi omenjenega statusa jo bo sedaj namreč težje zavrniti v primeru, da bo zaprosila za pridružitev k rimskemu statutu, mednarodnemu dokumentu, ki med drugim obravnava vojne zločine. Medtem je agencija Amnesty International že obtožila Izrael vojnih zločinov med poletnim okupiranjem Gaze, kjer navajajo, da je šlo za namerno in vojaško neupravičeno dejanje, katerega namen je bil uničenje življenj prebivalcev Gaze.

Po več neuspelih poskusih uvedbe premirja v Ukrajiini se je  na poziv predsednika Petra Porošenka začel prvi dan prekinitve spopadov. Obe strani sta ob deveti uri po Ukrajinskem času prenehali z obstreljevanjem. Predviden je tudi umik ukrajinskih sil z vojnega območja, kot je bilo predvideno v dogovoru v Minsku 9.septembra, kjer pa ni bil naveden datum uvedbe, zato so se spopadi nadaljevali. V petek pa naj bi se začela pogajanja o dolgoročnem miru. Spopadi med separatisti in ukrajinsko vojsko so do sedaj zahtevali čez 4000 življenj. Dolgotrajnost miru ostaja vprašljiva.

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in Sindikati javnega sektorja so na novinarski konferenci opozorili o odzivih predstavnikov gospodarstva na pogajanja med vlado in sindikati. Več nam pove David Švarc, sekretar poklicnega gasilstva v Sloveniji:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje.

Varčevalne ukrepe bo ob 8-ih zvečer na javni razpravi, ki bo potekala na Filozofski fakulteti problematiziral tudi Visokošolski sindikat Filozofske fakultete. Na njej bodo opozorili na aktualne varčevalne ukrepe, ki onemogočajo kvalitetno pedagoško delo in načenjajo možnost izvajanja nekaterih programov, kamor spada predvsem humanistika. Več o povodu in vsebini javne razprave nam pove predsednik Visokošolskega sindikata na Filozofski fakluteti, Luka Omladič:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje.

Off sta pripravila Tit in vajenec Jernej.