Po tem, ko je Italija prenehala sprejemati begunce, ki poskušajo prečkati Sredozemlje iz Severne Afrike, je Rim sedaj pristal na podaljšanje sodelovanja v operacijah morskega reševanja. Evropski program reševanja v Sredozemlju Sophia je bil nedavno prekinjen zaradi zavračanja Italije, da bi sprejela ladje z migranti v lastnih pristaniščih. Italijanski zunanji minister Enzo Moavero Milanesi je na obisku v Berlinu pristal na pettedensko podaljšanje sodelovanja, v tem času pa naj bi na ravni Evropske unije dosegli spremembo evropske migrantske politike na sredozemski poti. Operacija Sophia je v letošnjem letu sicer že spremenila delovanje, saj njene ladje patruljirajo dlje od obale Afrike, hkrati pa poskuša Evropa okrepiti libijsko obalno stražo. To je tudi vzrok za močan padec prihoda migrantov v Italijo, zgolj sedemnajst tisoč letos v primerjavi z več kot dvesto tisoč v letu 2016.

V Makedoniji so propadli pogovori med predsednikom vlade Zoranom Zaevom in predstavniki opozicijske VMRO-DPMNE o razpisu referenduma o preimenovanju države v Republika Severna Makedonija. Pogajanja so očitno propadla čisto pri koncu, saj je vlada pristala tudi na pogoje opozicije, da se spremeni zakon o financiranju strank. Glavna točka spora je formulacija referendumskega vprašanja. Zaev je VMRO-DPMNE po pogajanjih obtožil, da so ostali na mračni strani zgodovine in da si predvsem prizadevajo za amnestijo svojih članov v sodnih postopkih. Povedal je še, da je vlada vseeno odločena, da izvede referendum o spremembi imena, tudi če ga opozicija ne bo podprla.

Izrael je zavrnil predlog Rusije, da bi Iran svoje vojaške enote in z njim povezane oborožene skupine zadržal sto kilometrov od razmejitvene črte med Izraelom in Sirijo na Golanski planoti. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je povedal, da ne bo dopustil, da bi iranske sile pomagale sirskemu predsedniku Bašarju al-Asadu pri ofenzivi na jugozahodu države, v bližini meja z Izraelom in Jordanijo. To območje predstavlja enega zadnjih teritorijev, ki jih še nadzorujejo opozicijske sile, vanj pa se je zateklo tudi večje število beguncev z drugih koncev Sirije. Rusija posreduje v dogovoru med sirsko vlado in Izraelom, ki naj bi zagotovil izraelsko nevmešavanje v sirsko ofenzivo. Glavna točka spora je sodelovanje Irana in z njim prijateljskega Hezbolaha v teh vojaških operacijah. Izrael je pred tem že zavrnil predlog osemdeset kilometrov širokega pasu. Sirska vojska medtem nadaljuje ofenzivo in je danes zavzela kotlino Jarmuk, ki jo je obvladovala Islamska država.

Ukrajinska finančna ministrica Oksana Makarova je napovedala, da se bo njena država ponovno podala na mednarodne finančne trge po nov državni dolg. Izdaja novih obveznic je potrebna predvsem za poravnavanje starih dolgov, od katerih sedem milijard evrov zapade prihodnje leto. Sedaj je večina tega dolga denominiranega v dolarjih, kar pomeni, da je Ukrajina močno izpostavljena valutnemu tveganju. Krepitev ameriškega dolarja v zadnjem letu zaradi zviševanja obrestnih mer ameriške centralne banke je namreč močno podražila dolžniško breme držav, ki so si prisiljene izposojati denar v ameriški valuti. S to težavo se ne prvič v svoji zgodovini trenutno sooča tudi Argentina. Da bi se tej usodi izognila, Ukrajina sedaj načrtuje izdajo obveznic, denominiranih v evrih, razmišljajo pa tudi o zadolževanju v kitajskih juanih.

O kitajskih juanih pa danes razmišljajo tudi v Ruandi. Državo, ki sicer velja za zaveznico ZDA, je namreč včeraj obiskal  kitajski predsednik Ši Džinping. Kitajski predsednik je podpisal petnajst sporazumov o sodelovanju, pomoči pri razvoju in posojilih, naložbah v infrastrukturo, v prvi vrsti o posojilu za novo letališče v ruandski prestolnici. Vrednost poslov ni bila razkrita. Vladna palača v Ruandi pa še ne more pospraviti svojega najlepšega servisa. Že danes obisku kitajskega sledi obisk indijskega predsednika Narendre Modija, ki prav tako prihaja z obljubo novih investicij.

Ostajamo v Afriki. Letošnji vojaški naborniki v Eritreji so izvedeli, da bodo za razliko od svojih predhodnikov služili zgolj osemnajst mesecev. To je običajna z zakonom predpisana doba, a v praksi naborniki sedaj služijo v vojski desetletje in več. Ta mala novica je pomembnejša, kot se zdi na prvi pogled. Praktično suženjske razmere v eritrejski vojski so vzrok, da je ta država domovina okoli deset odstotkov migrantov, ki iščejo pot v Evropo. Še več jih je prebegnilo v sosednje države, številni med njimi pa so mladoletniki, ki državo zapustijo brez staršev. Glede na majhno število prebivalstva to Eritrejo uvršča daleč pred vse druge afriške države po deležu migrantov. Močno izboljšani odnosi s sosedo Etiopijo pa morda pomenijo, da se Eritreja lahko demilitarizira. Zaradi nenehnih napetosti in vojne z Etiopijo je namreč Eritreja država, ki je že praktično več kot dve desetletji v vojnem stanju.

Predstavniki zaposlenih v podjetju Štore Steel se po več krogih pogajanj z vodstvom podjetja niso uspeli dogovoriti o dvigu plač, zato je stavkovni odbor za deseti avgust napovedal celodnevno stavko. Razloge za stavko pojasni Gvido Novak, predsednik Konfederacije slovenskih sindikatov:

Več o stavki v Štore Steel v Offsajdu, kjer bo govor tudi o odpustitvi sindikalnega predstavnika v podjetju Kovinoplastika Lož.

Evropska komisarka za varstvo konkurence je povedala, da je zadovoljna s pogovori s slovensko vlado glede prodaje Nove ljubljanske banke in z doseženim rezultatom. Vlada je nedavno naložila Slovenskemu državnemu holdingu, naj do konca leta proda petdeset odstotkov in eno delnico NLB, do konca leta 2019 pa bo država delež zmanjšala na 25 odstotkov in eno delnico.

Ustavno sodišče je razveljavilo del zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Za neustavnega je spoznalo člen, ki je omogočal zaplembo premoženja v zadevah, v katerih se je kazenski ali predkazenski postopek začel pred uveljavitvijo zakona leta 2011. Generalni državni tožilec Drago Šketa je odločitev označil za velik udarec za državo.

Zaključujemo z lokalnimi novicami in sicer v občini Ig. Tamkajšnji občinski svetniki so se strinjali z obnovitvijo in razširitvijo ženskega zapora, ki se nahaja na ižanskem gradu, v zameno pa je država občini podarila zemljišče, na katerem si občina želi dom za starejše občane in varovana stanovanja.