Off Klub golih pesti

Off Klub golih pesti

Aktualno-politična novica
13. 2. 2015 - 14.43
 / OFF

Hrvaški parlament bo sprejel pomembne spremembe zakona o parlamentarnih volitvah. Sedaj pravno obsojeni posamezniki, ki so prestali vsaj šestmesečno zaporno kazen, ne bodo mogli biti izvoljeni v parlament, dokler bo še potekala njihova rehabilitacijska doba. Eden redkih prizadetih posameznikov je Ivan Drmić, član desno usmerjene stranke HDSSB, ki je bil leta 2012 obsojen na dvoletno pogojno kazen zaradi poskusa podkupovanja vrhovnih sodnikov. Volivci bodo po novem lahko znotraj strank izbirali kandidate po preferenčnih lestvicah, kar bo dalo večji vpliv na strukturo parlamenta povprečnemu volivcu. Dodatno bodo morali biti kandidati posameznih list vsaj 40 odstotno reprezentirani s strani obeh spolov.

Evropska centralna banka je za teden podaljšala program nujne likvidnostne pomoči grškim bankam. Podaljšan bo do prihodnje srede, 18. februarja. Prav tako so povišali sredstva pomoči na 65 milijard evrov. S tem so preprečili, da Grčiji do časa srečanja evropskih voditeljev in potencialnega sprejetja dogovora, zmanjka denarja.  

Medtem ko so to sredo v Minsku izdelovali mirovni sporazum, sta se dva člana ukrajinskega parlamenta spopadla s pestmi. Vzrok je bil zakonski predlog proti korupciji. Pretep se je vnel med dvema članoma desničarskih strank in v epohalni izmenjavi brc in udarcev sta morala posredovati dva prisotna vojaka. Velika borca sta se nato razšla in po vzoru Putina in Porošenka poskusila razrešiti spor z mirnim pogovorom. Rezultati sredinih pogovorov med Ukrajino in Rusijo bodo znani v soboto, minuto po polnoči, ko nastopi premirje med njima.  

Nadaljujemo v Afriki. Nigerijska vlada je začela postopek privatizacije transportnega sektorja. Uzakonjenje vladnega predloga s strani državnega zbora naj bi preprečilo kaos, ki se je zgodil po privatizaciji nigerijskih pristanišč leta 2000. Med drugim je po takratni privatizaciji izginjal tovor, zaposleni so bili neobstoječi delavci, zaradi slabega vzdrževanja so pristanišča propadala. Da bi se izognili tovrstnim napakam, so poslali kar sedem zakonskih predlogov zveznemu izvršnemu uradu, ki bodo po skrbnem pregledu sprejeti v državnem zboru. Za projekt, financiran s strani Nacionalne pristaniščne avtoritete, je svoje zanimanje že izrazilo čez 20 lokalnih in tujih investitorjev.

V Pakistanu, natančneje v mestu Peshawar, je sedem militantnežev napadlo šiitsko mošejo. Umrlo je 19 ljudi in vsaj 60 jih je bilo poškodovanih. Napad je izvršila skupina islamskih sunitov, ki imajo šiite za nevernike. Eden od očividcev pravi, da so napadalci, oblečeni v vojaške uniforme, vrgli granate na varnostno osebje mošeje. Eden od njih naj bi nosil telovnik z eksplozivi in se raznesel sredi skupine molivcev, medtem so ostali streljali na obiskovalce mošeje. Kmalu po napadu so policijske in protiteroristične enote vdrle v mošejo in obračunale z napadalci. Za današnji napad je prevzela odgovornost skupina Tehreek-e-Taliban Pakistan.

Stavka ameriških delavcev na rafinerijah se nadaljuje. Pogajanja s podjetjem Shell, ki zastopa različne lastnike rafinerij, niso pripeljala daleč in se bodo tako nadaljevala šele naslednji teden. Iz Shella so sporočili, da je razlog v tem, da zbirajo informacije, za katere so zaprosili delavci. Naj spomnimo, da gre pri tokratni stavki predvsem za vprašanja varnosti in zdravja pri delu ter spreminjajoče se strukture zaposlenih, ki vedno pogosteje delajo po kratkotrajnih pogodbah, namesto da bi bili zaposleni za nedoločen čas. Tudi ta pojav vpliva na nižanje varnosti, saj gre za delavce, ki so slabše seznanjeni z dolgotrajnimi procesi načina dela, poleg tega pa njihova nestalnost vpliva na samo sindikalno gibanje. Tokratna stavka je prva večja na rafinerijah v ZDA od leta 1980.

O stavki smo sicer govorili že v ponedeljkovem Britoffu, ko smo predstavnika sindikata United Stelworkers, Wayna Ranicka, povprašali o dotedanjem razvoju dogodkov. Stavka še traja, zato smo ga ponovno poklicali in povprašali o spremembah zadnjega tedna.

izjava

Kako Ranick vidi vedno večjo solidarnostno podporo z različnih koncev sveta?

izjava

Na današnji dan so Novinarji brez meja izdali letošnji indeks svobode svetovnega tiska. Slovenija je tako zdrsnila na 35. mesto, neposredno za Veliko Britanijo. ZDA so zdrsnile na 49. mesto, sicer najnižje, odkar je predsednik ZDA Barack Obama. Razlogi za zdrs ZDA so napadi proti WikiLeaks, aretacije novinarjev v primeru Ferguson in pregon novinarja Jamesa Risena, ki ni želel izdati svojih virov.

V Državnem svetu se je v sodelovanju s slovenskim poslancem v Evropskem parlamentu, Igorjem Šoltesom, in Umanotero odvil posvet o transatlantskem sporazumu TTIP, procesu pogajanj in posledicah, ki bi jih dejansko sprejetje imelo na naš vsakdan. V uvodu je Mitja Bervar, predsednik Državnega sveta, izpostavil dejstvo, da gre pri dogovoru predvsem za poskus nižanja takoimenovanih ovir pri trgovanju - necarinske omejitve.

izjava

Igor Šoltes, evropski poslanec in član poslanske skupine Zelenih, se je osredotočil na proces pogajanj in dostopa do dokumentov. Predstavil je koncept takoimenovane sobe za branje, v kateri so vsaj poslanci dobili dostop do nekaterih dokumentov, vendar, kot razloži, je ta še vedno posredno omejen.

izjava

Marka Višnarja, direktorja farme Uhan, medtem skrbi predvsem vpliv sprejema sporazuma na samooskrbo Slovenije. Kot pravi, svetovno gospodarstvo vodi le ena ideja.

izjava

Za konec prisluhnimo še Branimirju Štruklju iz Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture. Opozoril je na prevzem boja proti sporazumu s strani politike, v samem procesu pa se je izgubil glavni namen celotnega nasprotovanja.

izjava

Ob petih v Kultivatorju o svetovnem dnevu radia tudi z Denisom Avdičem.

Off sta pripravila vajenec Miha in Zala.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.