6. 4. 2018 – 15.00

OFF ko na basket?

Audio file

Nekdanja južnokorejska predsednica Park Geun-hye je bila zaradi korupcije obsojena na 24-letno zaporno kazen. Ob zaporni kazni je sodišče Guen-hye, ki jo je spoznalo za krivo prejemanja podkupnin, izsiljevanja in zlorabe položaja, prisodilo še finančno kazen v višini 18 milijard vonov oziroma 13 milijonov evrov.  Bivša južnokorejska predsednica, ki je kot prva ženska prevzela funkcijo leta 2013, je 10-mesečni sodni proces bojkotirala v znak protesta, ker je bila v priporu. Prisotna ni bila tudi na izreku sodbe, ki ga je sicer v živo prenašala južnokorejska televizija.

Protestiral bo tudi poraženec predsedniških volitev v Sierri Leone. Samura Kamara je napovedal, da bo tesen izid zaradi domnevnih prevar izpodbijal na sodišču. Kamari sta za zmago proti Juliusu Maada Biu zmanjkala slaba dva odstotka glasov, prav tako pa je njegov Vseljudski kongres izgubil večino na parlamentarnih volitvah, ki so potekale istočasno. Maada Bio iz Ljudske stranke je Kamaro kaj kmalu javno pozval, naj opusti svoje načrte, in namignil, da mu je pripravljen najti mesto v novi vladi.

Sodišče v nemški zvezni deželi Schleswig-Holstein je presodilo, da nima podlage, da zadrži nekdanjega katalonskega predsednika Carlesa Puigdemonta v priporu. Razlog: upor, za katerega ga obtožujejo španske oblasti, v Nemčiji ni opredeljen kot kaznivo dejanje. Evroposlanec Ivo Vajgl, ki je Puigdemonta tudi obiskal, pojasnjuje.

Izjava

Puigdemont je bil tako po plačilu 75 tisoč evrov varščine izpuščen na prostost, več o Kataloniji 6 mesecev po plebiscitu pa boste slišali v Kultivatorju ob 17-ih.

Potem ko se je iztekel rok za predajo ključev za enkripcijo aplikacije Telegram, je ruska Federalna služba za nadzor komunikacij, informacijskih tehnologij in množičnih medijev vložila tožbo z zahtevo po omejevanju dostopa aplikacije za komunikacijo na ozemlju Rusije. Ustanovitelj Telegrama Pavel “ruski Mark Zuckerberg” Durov, ki je mimogrede ustanovil tudi največje rusko socialno omrežje VK, pravi, da bi predaja enkripcijskih ključev, ki jo je v skladu s protiteroristično zakonodajo iz leta 2016 zahtevala Federalna varnostna služba FSB, pomenila kršitev pravice do zasebnosti iz ruske ustave. Samooklicani libertarec Durov sicer od leta 2014, ko je iz političnih razlogov zapustil VK, živi v samoizgnanstvu kot državljan karibskega otočja Sveti Krištof in Nevis.

S težavami se sooča tudi originalni Mark Zuckerberg. Soustanovitelja in predsednika Facebooka je šest mjanmarskih nevladnih organizacij v javnem pismu pozvalo, naj stori več pri omejevanju širjenja sovražnega govora prek Facebookove aplikacije Messenger. Facebook se je za počasen odziv že opravičil in obljubil močnejši nadzor v Mjanmaru, kjer se je od 2016 dalje okrepilo nasilje med budistično večino in muslimansko manjšino. Med ukrepi naj bi bila tako možnost prijav sovražnega govora tudi v aplikaciji Messenger, že prej pa je Facebook povečal število govorcev burmanskega jezika, ki preverjajo vsebine.

Hrvaška vlada je začela razpravo o novi različici predloga družinskega zakonika, ki pa ohranja sporne rešitve iz prejšnjega predloga. Kritiki predloga družinska zakonika, ki ga je pripravilo Ministrstvo za demografijo, družino, mlade in socialno politiko pod vodstvom Nade Murganić, opozarjajo, da zunajzakonske skupnosti tudi v novi različici niso izenačene z zakonskimi. Predlog predvideva zmanjšanje pravic zunajzakonskih skupnosti predvsem pri premoženjskih vprašanjih in posvojitvi otrok, nove pa so tudi spremembe, ki se nanašajo na pravico staršev, da samostojno odločajo o izobraževanju otrok na podlagi njihovih lastnih filozofskih in verskih prepričanj. Del opozicije je prepričan, da gre pri tem za poskus oviranja izvajanj šolske reforme, ki se bo eksperimentalno začela izvajati jeseni. Zaradi nasprotovanja javnosti je hrvaški premier Andrej Plenković minulo jesen umaknil prvi predlog prenovljenega družinskega zakonika, ki je razburil predvsem z določilom, da par brez otrok ni družina.

Ponovljene seje Odbora Državnega zbora za zunanjo politiko, kjer naj bi sprejeli stališče glede priznanja Palestine, se je udeležilo le sedem od skupno sedemnajst članov. Seja je bila zaradi odsotnosti opozicije in posameznikov iz Stranke modernega centra tako nesklepčna, ob naknadnem umiku podpisov petih poslancev SMC-ja pa ne bo niti izredne seje Državnega zbora, ki je bila predvidena za 13. uro. Pogled na odločitev poslancev SMC-ja predstavi član Levice znotraj odbora Tadej Vatovec.

Izjava

Vprašanje priznanja Palestine se tako prenaša na naslednjo vlado.

Izjava

Na Mestni občini Ljubljana so predstavili predloge za nova poimenovanja mestnih ulic, trgov in parkov, kot jih je predlagala občinska Komisija za poimenovanje naselij in ulic. V kolikor se bo s predlogi strinjal mestni svet, bo novo ime dobilo osem parkov oziroma zelenih površin, trije trgi, ena cesta in dva ovinka. RŠ-ovo poslušalstvo bodo zagotovo pritegnili predlogi poimenovanj območja širše Metelkove. Tako naj bi se park pred Tiffanyjem imenoval po pesniku, pisatelju in esejistu Juretu Deteli, del od Šengenske kuhinje, v L, mimo hostla Celica pa po kantavtorju Tomažu Pengovu. Novo ime bi po predlogu komisije dobilo tudi območje nižje ob muzejskem kvartirju - trg bi nosil imel po habsburški monarhinji Mariji Tereziji.

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.