Afganistanski predsednik Ašraf Ghani je obema domovoma parlamenta predstavil vladni pogled na varnostne razmere v državi in načrt vlade, kako se spopasti z ofenzivo Talibov.  Ghani ni predstavil nobene podrobnosti načrtov vlade, ki pospešeno izgublja nadzor nad državo, je pa za razmere obtožil hiter umik Združenih držav Amerike in njihovih zaveznic.  Predsednik sicer obljublja, da se bo varnostna situacija izboljšala v naslednjih šestih mesecih. Kot so potrdili v afganistanski vojski, trenutno potekajo hudi boji v bližini treh večjih mest, Herat, Laškar Gah in Kandahar. Največ okrepitev afganistanska vojska preusmerja v Herat, tretje največje mesto v državi, kjer so bili več let bazirani tudi slovenski kontingenti. V drugem največjem mestu, v Kandaharju, boji potekajo v okolici letališča, ki je sedaj zaprto, v Laškar Gahu, prestolnici province Helmand, pa spopadi potekajo v samem mestu. Afganistansko vojsko iz zraka podpira tako domače kot ameriško letalstvo. ZDA bodo svoje zadnje vojake iz države umaknile do konca meseca, naj pa bi afganistanski vojski občasno pomagale z letalskimi napadi iz baz zunaj države. Vendar o možnostih, ki jih Washington pripisuje vladi v Kabulu, da odbije napade Talibov, precej priča dejstvo, da naj bi ameriško zunanje ministrstvo še danes predstavilo bistveno širitev programa prioritetnih migrantov iz Afganistana. Ta konec tedna je Afghanistan že zapustilo približno 200 afganistanskih prevajalcev, ki so delali za ameriško vojsko, in njihove družine. Po neuradnih informacijah medijev, ki se sklicujejo na vire na ameriškem obrambnem ministrstvu, naj bi se ZDA pripravljale, da iz Afganistana evakuirajo 50 tisoč Afganistancev, ki so delali za ameriške sile ali ameriške nevladne organizacije.

Kitajska je prejšnji teden močno zaostrila pogoje poslovanja za podjetja, ki ponujajo zasebno izobraževanje in praktično prepovedala vstop kitajskih podjetij na ameriške borze. To je med drugim povzročilo hude izgube na kitajskih borzah, predvsem na račun prodaj velikih zahodnih finančnih institucij. Nova pravila so najbolj neugodna za do nedavnega približno 100 milijard evrov veliko industrijo zasebnih inštrukcij in drugih izobraževalnih podjetij. Ta so na Kitajskem močno razširjena, saj so starši pod izredno velikim pritiskom, da bi otrokom zagotovili čim prestižnejšo izobrazbo, ki omogoča družbeni vzpon. Kitajska vlada je tem podjetjem sedaj prepovedala poslovanje z dobičkom in bo v tej dejavnosti dopustila zgolj neprofitna podjetja. Poleg dobičkarstva skuša vlada s tem omejiti tudi vse večjo segmentacijo in elitizem v kitajskem izobraževalnem sistemu. Velik vpliv predvsem na tehnološki sektor pa bodo imela nova pravila glede vstopa kitajskih podjetij na tuje, predvsem ameriške borze. Za ta podjetja na newyorški borzi Nasdaq obetaja celo poseben indeks, Indeks Kitajska - Zlati zmaj, ki je po novici izgubil 15 odstotkov vrednosti, podjetja v indeksu pa so zato vredna več kot 600 milijard evrov manj. Gre sicer za papirnate izgube. Kitajska podjetja na tuje borze sicer vstopajo prek vse prej kot transparentnih holdinških podjetij, ki jih tipično odprejo na Kajmanskih otokih.  

V Mehiki je na pobudo predsednika Andresa Manuela Lopeza Obradorja potekal referendum o tem, ali naj se proti nekdanjim predsednikom države odprejo preiskave o korupciji. Kljub temu da se je kar okoli 90 odstotkov volivcev s tem strinjalo, referendum ni bil uspešen, saj se ga je udeležilo zgolj slabih 8 odstotkov volivcev, veliko manj od zahtevanega 40-odstotnega kvoruma. Ustavno sodišče je sicer nedavno potrdilo, da predolg AMLO-ja, kot je  po kraticah znan mehiški predsednik, ni v nasprotju z ustavo. Ker je zastarani rok za morebitna kazniva dejanja štirih predsednikov, ki so Mehiko vodili v treh desetletjih pred AMLO-jem, že potekel, bi lahko bila kot rezultat uspešnega referenduma ustanovljena zgolj komisija za ugotavljanje dejstev, redkeje pa omogočen tudi kazenski pregon.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić in njegova albanski ter makedonski kolega Edi Rama in Zoran Zaev so se dogovorili, da med njihovim državami od začetka leta 2023 ne bo več nadzora na mejnih prehodih. Dogovor sicer še ni dokončen, saj se morajo države strinjati še o pogojih in izvedbi pobude, ki so jo poimenovale Open Balkan. Vse države si sicer prizadevajo za vstop v Evropsko unijo, a je ta pot predvsem zaradi odločitev v evropskih prestolnicah vse prej kot odprta. Niti Balkan pa ni odprt Kosovu, zaradi česar so najostrejše kritike pobude prišle iz Prištine. Premier Albin Kurti je namreč povedal, da to odpira pot Kitajski in Rusiji, ki imata dobre odnose predvsem s Srbijo.  

U-507-jbcš

Urad informacijskega pooblaščenca ni bil uradno seznanjen z nobeno izmed aplikacij za preverjanje izpolnjevanja pogoja PCT. S tem se je med drugim odzval tudi na napade nekaterih članov in podpornikov vlade, da je urad kriv na neučinkovitost ukrepov in težave z aplikacijo. Več pooblaščenka Mojca Prelesnik.

Izjava

Na NIJZ-ju so 23. julija predstavili aplikacijo, ki jo uporablja policija na mejnih prehodih in s katero bi lahko organizatorji prireditev ter gostinci in ponudniki nastanitev v skladu z vladnimi odloki preverjali izpolnjevanje pogojev PCT, a je bila aplikacija umaknjena. Izkazalo se je namreč, da pri branju kode QR potrdila prikaže ime in priimek ter datum rojstva, hkrati pa je vidno tudi, ali je oseba prebolela covid-19, bila proti njemu cepljena ter ali ima veljaven negativni test. Na NIJZ-ju so nato aplikacijo, ki je od petka spet na voljo, modificirali, tako da anonimizirana pokaže le, ali posameznik izpolnjuje PCT pogoje ali ne. O tem, kakšne so omejitve evropskega covidnega potrdila in pod katerimi pogoji se sme uporabo razširiti, ponovno Prelesnik.

Izjava

V Metliki je v soboto potekal protest, na katerem so prebivalci pozvali k rešitvi zdaj nevzdržnih kolon, ki v teh poletnih mesecih potekajo od mejnega prehoda po glavni cesti čez ves kraj. Predvsem tranzitni promet tovornih vozil se je v zadnjih štirih letih močno povečal. Občane tako moti hrup ponoči, čez dan pa ne morejo iz svojih domov. Alenka Tomašič, predsednica sveta mestne skupnosti Metlika, je nagovorila svoje sokrajane.

Izjava

Metličani so začeli podpisovati tudi peticijo. Od države zahtevajo prepoved tranzitnega prometa skozi Metliko do izgradnje južnega dela tretje razvojne osi in da se slednjo začne graditi na začetku, torej v Metliki. Metliški župan Darko Zevnik naj bi se ta teden sestal s predstavniki Darsa in se z njimi dogovoril za hitrejšo pripravo dokumentacije za gradnjo obvozne ceste do mejnega prehoda.