Skupščina Kosova je z veliko večino izglasovala svojo razpustitev in s tem omogočila razpis predčasnih volitev, ki bodo po napovedih potekale septembra. Kljub zahtevam nekaterih poslancev so razpuščanje parlamenta sprejeli z glasovanjem brez predhodne diskusije. Parlamentarno zasedanje so bojkotirali poslanci Srbske liste, saj verjamejo, da bodo predčasne volitve onemogočile uveljavljanje srbskih interesov, ne glede na izid volitev pa imajo sami še vedno zagotovljenih deset mest. Do glasovanja o razpustitvi skupščine je prišlo, potem ko je julija odstopil premier Ramush Haradinaj, ki je osumljen vojnih zločinov in je bil poklican na zaslišanje v Haag. Haradinaj je na Nizozemskem prestal zaslišanje in se je medtem že vrnil v Prištino.

Kljub domnevnemu porazu srbskih interesov v kosovski skupščini pa si srbski politiki, predvsem zunanji minister Ivica Dačić, manejo roke. Če je verjeti ministrovim napovedim, bo v kratkem še Somalija prenehala priznavati suverenost Kosova. Prvi namestnik premierke je namreč spomladi v diplomatskih misijah obiskal osem afriških držav in njihove voditelje poskušal prepričati o nelegitimnosti Kosova. S tem bi država na nekdanjem jugu Srbije izgubila večinsko podporo v Organizaciji združenih narodov, kjer Kosovo trenutno priznava 97 članic, ena manj pa ga ne.  

Makedonska posebna državna tožilka Katica Janeva je bila dan po večurnem zaslišanju aretirana zaradi suma zlorabe položaja. Nekdanja jugoslovanska republika se tako že en mesec bori proti korupcijskim škandalom, ki škodijo njihovim težnjam po evroatlantskem povezovanju. Julija sta bila  aretirana poslovneža Zoran Milevski in Bojan Jovanovski, ker naj bi prejela podkupnino v zameno za uporabo svojih osebnih vezi s tožilko Janevo. Slednja sodelovanje v aferi kakopak zanika, v priporu pa bo sedela 30 dni, medtem ko poteka preiskava. 

V Boliviji potekajo manjši protesti proti kandidaturi trenutnega predsednika Eva Moralesa. Morales predsednikuje že od leta 2006, po spremembi ustave leta 2009 pa je bil izvoljen še dvakrat, to je največ, kar ta ustava dovoljuje. Leta 2016 je poskušal ustavo znova spremeniti v korist svoje ponovne kandidature, a je referendum padel. Toda decembra 2017 je ustavno sodišče razveljavilo člen o omejitvi mandatov kot neustavnega, zato je Morales lahko že maja napovedal kandidaturo. Morales sicer v Boliviji še vedno uživa večinsko podporo, če upoštevamo javnomnenjske raziskave.

Še pred začetkom uradne kampanje je trenutni predsednik ustanovil Nujni okoljski kabinet, ki se bo najintenzivneje ukvarjal z nevarnostjo požarov, ki jim pretijo iz sosednje Brazilije. Tam se letos soočajo z velikim porastom požarov v Amazoniji. Desničarski predsednik Jair Bolsonaro je za njih obtožil kar nevladne organizacije, češ da namerno podtikajo požare, da odvrnejo pozornost javnosti od svojih neuspehov pri zaščiti največjega svetovnega gozda. Bolj verjetni krivci so Bolsonarovi prijatelji iz rudarske in gozdarske industrije, ki so dobili proste roke, odkar je oblast prevzel kapitalu bolj naklonjeni predsednik.

Avstralska zvezna država Victoria spreminja strategijo borbe proti pijanstvu. V zvezni vladi je bil vložen predlog o spremembi zakona, ki javno pijanstvo kaznuje z izgubo prostosti. Javno pijanstvo je prepovedano predvsem zaradi težav staroselcev z alkoholizmom. O spremembi zakona bodo glasovali dan pred začetkom preiskave smrti Tanye Day. Pripadnica avstralskih staroselcev je leta 2017 umrla v priporu, kjer je čakala na streznitev. Po predlogu pijanstvo ne bo več kaznovano, ampak bo deležno zdravstvene pozornosti.  

V Republiki Južni Afriki bitko izgubljajo ostanki apartheida. Sodišče za enakopravnost v Johannesburgu je prepovedala samovoljno izobešanje zastave, ki jo je država uporabljala med letoma 1928 in 1994. Oranžno-belo-modra zastava, ki je že v simboliki ignorirala obstoj temnopolte večine, bo lahko izobešena le v umetniške in izobraževalne namene. Prekršek bo kaznovan z denarno globo ali opravljanjem družbeno koristnega dela. Zakonu po pričakovanjih nasprotujejo pripadniki združenj belske manjšine, kot so Afriforum in Federacija afrikanskih kulturnih društev. 

Po več kot pol leta odkritega spora sta predsednik Ruande Paul Kagame in Ugande Yoweri Museveni v Angoli podpisala sporazum o izboljšanju medsebojnih gospodarskih in političnih odnosov. Nasprotje med predsednikoma se je zaostrilo, potem ko je Ruanda februarja letos zaprla glavni mejni prehod z Ugando in s tem povzročila trgovinsko krizo v sosednji državi. Sledilo je medsebojno obtoževanje vohunjenja in poskusa destabilizacije države. Višek spora se je zgodil maja, ko sta dva ruandska vojaka ubila tihotapca na ozemlju Ugande in s tem kršila ozemeljsko suverenost sosednje države. Osebna politika predsednikov obeh vzhodnoafriških držav temelji na njihovem preteklem prijateljskem razmerju. Kagame in Museveni sta namreč sodelovala v uporu v Ugandi v osemdesetih letih, preden je Kagame prevzel oblast v Ruandi leta 1994. Združno sta podpirala tudi vojaški puč v današnji Demokratični republiki Kongo konec devetdesetih let, a že leta 1998 sta stala na nasprotnih straneh vojaške linije.

Po torkovem srečanju s predsednikom vlade Marjanom Šarcem in ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandro Pivec je Sindikat kmetov odpovedal načrtovani protest v soboto v Gornji Radgoni. Določili so namreč, da bodo v začetku septembra za skupno mizo predstavniki Ministrstev za okolje in za kmetijstvo, Zavoda za gozdove, Lovske zveze in Sindikata kmetov iskali rešitev zverinske krize. A dogovor ni pomiril Slovenske ljudske stranke. Slednja je zavohala kri in bo v želji po kakršnikoli politični relevantnosti prevzela vajeti pri organizaciji protestov, hkrati pa zagotavlja, da se že pripravljajo na sobotno srečanje podpornikov odstrela volkov, medvedov in Zajca. Protesta ne bo le v primeru, če vlada zagotovi neomejen odstrel volkov, ki prečkajo mejo privatne lastnine, in denarna nadomestila oškodovanim kmetom.