Dragi poslušalci, verjamemo, da ste že dodobra naveličani novic o ameriških volitvah, a dovolite, da vas na hitro obvestimo o trenutnem dogajanju, preden se premaknemo k zanimivejšim temam. Kot vse kaže, bo naslednji ameriški predsednik postal demokratski kandidat Joe Biden. Zmago mu resno lahko ogrozi le še rezultat v Arizoni, kjer, drugače kot drugod po državi, med glasovi po pošti ne more računati na večinsko podporo. Aktualni predsednik in njegov nasprotnik na volitvah Donald Trump je sicer napovedal več tožb in zahtev za ponovno štetje glasov, a tudi ob predpostavki, da sodišča njegovim zahtevam ustrežejo, je sprememba rezultata malo verjetna. So pa bile tokratne ameriške volitve velika zmaga drog v ameriški vojni proti drogam. V Arizoni, Montani, New Jerseyju in Južni Dakoti so volivci podprli rekreativno uživanje marihuane. V Zveznem okrožju Kolumbija, kjer leži glavno mesto Washington, in v Oregonu pa bodo legalizirali tudi uporabo halucinogenih gob. V Oregonu so stopili še korak dlje, saj so glasovali za dekriminalizacijo posedovanja majhnih količin vseh trdih drog.

Nepozornost mednarodne javnosti, ki je bila uperjena v ameriške volitve, so izkoristili izraelski vojaški upravniki okupiranega Zahodnega brega, kjer so porušili palestinsko naselje Khirbet Humsa na severu. Delovni stroji so uničili 11 bivališč, v katerih je prebivalo 71 palestinskih naseljencev, večina med njimi otrok. Poleg bivališč so porušili hleve za živino in številno infrastrukturo, kot so stranišča in sončne celice, ki jih je kot humanitarno pomoč prebivalcem večinoma donirala Evropska unija. Prebivalci trdijo, da želi izraelska vojska območje “očistiti” nezaželenih Palestincev, predstavniki vojske pa so zatrdili, da so naselje odstranili, ker je bilo nelegalno zgrajeno na območju vojaškega strelišča.

Novo krizno politično žarišče pa se še naprej vztrajno pripravlja na bregovih največje afriške reke Nil. Predstavniki Egipta, Sudana in Etiopije so namreč ponovno prekinili pogovore o mednarodni ureditvi vprašanja izgradnje jezu na reki. Projekt jezu, ki so ga etiopske oblasti začele graditi leta 2011, je v sosednjih državah ob toku reke sprožil veliko ogorčenja, saj naj bi zaradi njega utrpele hudo gospodarsko škodo. Bojijo se, da Etiopija v času hudih večletnih suš iz jezu ne bi spustila dovolj vode, da bi zadostila osnovnim potrebam nižje ležečih držav. Etiopija in Sudan sta predlagala uporabo mehanizmov organizacije Afriške unije, čemur pa Egipčani nasprotujejo.

Ukrepom za zajezitev širjenja novega koronavirusa očitno niso ubežali niti nerci oziroma norke. V kunam podobnih živalih, ki jih redijo zaradi njihovega krzna, so namreč odkrili mutacije virusa, ki so jih že potrdili tudi v nekaterih ljudeh. Mutacije so problematične predvsem zato, ker bi lahko ogrozile učinkovitost cepiv, ki jih razvijajo farmacevtska podjetja po vsem svetu. Zaradi odkritja virusa so danske oblasti ukazale zakol in uničenje vseh živali v državi, ki naj bi jih bilo kar 17 milijonov. Danska letno proizvede 40 odstotkov svetovnega krzna teh živali, njegov izvoz pa državi letno prinese približno pol milijarde evrov. Z njimi se je nedvomno že kdaj okitil tudi patriarh srbske pravoslavne cerkve Irinej, ki pa si s kunami deli še eno skupno lastnost poleg njihovega krzna. Tudi on se je namreč okužil z novim virusom.

Kosovski premier Hašim Tači je danes nepreklicno odstopil zaradi potrditve obtožnice na sodišču za vojne zločine na področju nekdanje Jugoslavije v Haagu. V obtožnici sta Tači in nekdanji šef kosovske obveščevalne službe Kadri Veseli, ki to danes prav gotovo ni, obtožena vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu med vojno na Kosovem na prelomu tisočletja. Oba sta bila namreč poveljnika Osvobodilne vojske Kosova in naj bi med borbo proti takratnemu srbskemu režimu Slobodana Miloševića poveljevala enotam, ki so storile grozodejstva. Tači je junija ob napovedi tožilstva, da bo vložilo obtožnico, napovedal, da bo ob njegovi potrditvi in začetku postopkov pred sodiščem nemudoma odstopil, kar je danes tudi storil. 

Novice iz Slovenije

Višje sodišče v Ljubljani je pritrdilo sodbi prvostopenjskega sodišča v primeru Gratel in oprostilo župana Zorana Jankovića. Ta je bil obtožen, da je od podjetja v postopku gradnje telekomunikacijskega omrežja prejel podkupnino. Ljubljanska občina je namreč zaradi napak in poškodb druge infrastrukture Gratelu sprva odvzela dovoljenje za nadaljevanje del, nato pa po uskladitvi pogodb in donaciji v višini pol milijona evrov za projekt Ljubljanski grad odvzem preklicala. Po mnenju tožilstva je bila donacija v resnici podkupnina župana, čemur pa sodišče ni pritrdilo. Po besedah sodnice so se težave pri gradnji omrežja začele že pred županovim nastopom mandata.

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani pa je zavrnilo zahtevo Darka Muženiča po ustavitvi postopkov za iskanje njegovega naslednika na čelu Nacionalnega preiskovalnega urada. Upravno sodišče je namreč odločilo, da njegova razrešitev ni bila zakonita, zato Muženič trdi, da še vedno zaseda položaj direktorja. Delovno in socialno sodišče je v zavrnitvi njegove prošnje zapisalo, da je upravno sodišče odgovorne sicer pozvalo, naj razrešitveni postopek ponovijo z ustreznimi postopki, ni pa neposredno razveljavilo njegove razrešitve. Po mnenju sodnice tako ni razloga za ustavitev postopka iskanja novega direktorja. Muženič se z odločitvijo sodišča ne strinja in je napovedal pritožbo.

Komisija za preprečevanje korupcije je objavila izsledke raziskave o korupcijskih tveganjih v času nabave zaščitne in zdravstvene opreme ob prvem valu novega koronavirusa. Ugotovili so, da so bila korupcijska tveganja prisotna v vseh fazah postopkov. Svoja opažanja, ki vključujejo tudi nekaj sumov kršitev in kaznivih dejanj, so že uvedli v preiskovalne postopke oziroma primere podali odgovornim organom v preiskavo. O poteku preiskave vodja Službe za nadzor in preiskave v komisiji Katja Mihelič Sušnik.

izjava