Skupina milic, imenovana Sirska nacionalna vojska, v zavezništvu z milico Hajat Tahrir Al Šam, je zavzela mesto Manbij na zahodu Rožave, ki je bilo prej pod nadzorom kurdskih Sirskih demokratičnih sil. Milice, ki so prejšnji teden v Rusijo pregnale prejšnjega predsednika Bašarja Al Asada, so napad na Manbij začele že med vikendom. Boji med kurdskimi enotami in milicami novih oblastnikov Sirije še potekajo pri jezu Tišrin jugovzhodno od Manbija in v kraju Qara Qozak severovzhodno od Manjbija, kjer Sirsko nacionalno vojsko iz zraka podpira turška vojska, ki hkrati bombardira mesto Kobanê ob meji med Rožavo in Turčijo. Boji med Sirsko nacionalno vojsko in Sirskimi demokratičnimi silami potekajo tudi na cesti južno od mesta Dajr az Zor, kjer prebivalstvo sočasno protestira proti prisotnosti Sirskih demokratičnih sil. Dajr az Zor se nahaja na nekdanji meji med Rožavo in ozemljem pod nazorom Asadove vlade, prebivalstvo pa je večinsko arabsko.

Izraelska agresorska vojska je s tanki prodrla do mesta Katana okrog 20 kilometrov zahodno od sirske prestolnice Damask. Ponoči je izraelska vojska bombardirala baze uradne sirske vojske v okolici Damaska, Homsa in v regiji Latakija. Poleg tega je izraelska vojska bombardirala letališče v mestu Qamişlo na severu Rožave. Že prej so izraelski vojaki zasedli demilitarizirano tamponsko cono na Golanski planoti, ki jo Izrael okupira od vojne leta 1967, in zasedli več vasi na sirski strani razmejitvene črte. S tem izraelska vojska krši sporazum s Sirijo iz leta 1974.

Poveljnik sirske milice Hajat Tahrir Al Šam Abu Mohamad Al Džolani in nekdanji sirski premier Mohamad Ghazi Al Džalali sta imenovala Mohammeda Al Baširja za začasnega premierja sirske vlade. Kot je Al Bašir povedal v televizijskem nagovoru, bo vlado vodil do marca prihodnjega leta. Al Bašir je od začetka leta vodil Vlado nacionalne odrešitve s sedežem v Idlibu, ki je bila civilno krilo milice Hajat Tahrir Al Šam. Več evropskih držav je pred tem zamrznilo obravnavo prošenj za azil za sirske begunce. To so že storile vlade Nemčije, Avstrije, Švedske, Danske, Norveške in Francije. Avstrijski notranji minister Gerhard Karner je sporočil, da pripravljajo načrt deportacij.

Na okrožnem sodišču v Tel Avivu se je začelo nadaljevanje sojenja proti izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju zaradi korupcije. Po treh obtožnicah iz leta 2019 je Netanjahu v zameno za pozitivno poročanje medijskim tajkunom priskrbel usluge regulatorjev medijev, za kar mu grozi do deset let zapora. Netanjahu se je na prvem zaslišanju po štirih letih izrekel za nedolžnega, na novinarski konferenci prejšnji večer pa je dejal, da je osem let čakal na dan, ko bo lahko popolnoma demoliral vse absurdne obtožbe. Sojenje proti Netanjahuju se je sicer začelo maja leta 2020, vendar je bilo trikrat prekinjeno. Nazadnje je izraelski premier dobil odlog zaradi nujne zadeve izvajanja genocida v Gazi, katerega uspešno vodenje mu je s tiralico priznalo Mednarodno kazensko sodišče v Haagu. Za nadaljevanje sojenja se je sodišče odločilo v četrtek, ko je zavrnilo Netanjahujevo prošnjo za nov desettedenski odlog zaslišanj, na katerih se bo moral prezaposleni premier zglašati trikrat tedensko za šest ur.

Kitajski Državni urad za tržne regulacije je sprožil preiskavo proti ameriškemu proizvajalcu mikročipov Nvidia zaradi kršenja kitajske protimonopolne zakonodaje. Med drugim preiskujejo Nvidiin okrog sedem milijard evrov vreden nakup izraelsko-ameriškega podjetja Mellanox Technologies, dobavitelja omrežnih naprav. Nakup je kitajski tržni regulator leta 2020 odobril, vendar je podjetju odredil pogoj, da ne bo diskriminiralo proti kitajskim dobaviteljem. Okrog 15 odstotkov dohodka podjetja Nvidia izvira s Kitajske. Preiskava kitajskega urada za tržne regulacije proti Nvidii se je začela en teden potem, ko je ameriško ministrstvo za trgovino naznanilo tretjo omejitev izvoza tehnoloških izdelkov za proizvodnjo čipov na Kitajsko in dodalo 140 kitajskih podjetij na seznam prepovedi izvoza. Kitajska vlada je prejšnji teden že omejila izvoz galija, germanija in antimona – surovin, ki se uporabljajo pri izdelavi čipov, sončnih celic in baterij za električna vozila – v Združene države.

Južnokorejski parlament je izglasoval zakon za imenovanje posebne komisije za preiskavo razglasitve vojnega stanja predsednika Yun Seokyeola. Seulsko tožilstvo je pred tem izdalo nalog za aretacijo nekdanjega južnokorejskega ministra za obrambo Kim Yonghyeona. Nalog mora še odobriti okrožno sodišče v Seulu. Tožilstvo obtožuje Kima, ki je sicer odstopil prejšnji teden, zaradi preiskave pa je v priporu od nedelje, da je predsedniku Yun Seokyeolu svetoval uvedbo vojnega stanja in napotitev vojakov pred parlament. Yun je vojno stanje uvedel pred enim tednom, a ga je po preglasovanju v parlamentu in protestih razveljavil po samo šestih urah.

Avstrijsko notranje ministrstvo je umaknilo veto na polno pridružitev Romunije in Bolgarije schengenskemu območju. Od marca je za državi že veljal tako imenovani zračni schengen, po katerem je bil mejni nadzor odpravljen za letalski in ladijski promet med Romunijo, Bolgarijo in državami schengenskega območja. Avstrijska vlada je do zdaj blokirala vstop Romunije in Bolgarije v schengensko območje z obrazložitvijo, da obstaja nevarnost nezakonitih prehodov schengenske meje prek teh dveh držav in s tem večjega obsega migracij v Avstrijo.

Iz Komisije za preprečevanje korupcije so sporočili, da je Upravno sodišče v Mariboru potrdilo odločitev Komisije za preprečevanje korupcije o nezdružljivosti funkcije župana občine Lendava in članstva v svetu Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti. Ti dve funkciji hkrati opravlja Janez Magyar, ki mora nezdružljivost odpraviti v 15 dneh. KPK je nezdružljivost funkcij po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije ugotovilo maja letos. Magyar je zoper ugotovitev vložil upravni spor, upravno sodišče pa je odločitev KPK potrdilo novembra.