Kitajska bo osmega januarja po skoraj treh letih ukinila obvezno karanteno ob vstopu v državo. Odločitev je bila sprejeta po protestih proti strogim protikoronskim ukrepom, ki so bili v veljavi od izbruha virusa, in je del omiljevanja kitajske protikoronske politike. Za vstop v državo bo potreben le negativen PCR test, ki ni starejši od 48 ur. V skladu s politiko ničelne tolerance covida-19 je ob vstopu v državo do zdaj veljala obvezna osemdnevna karantena v centru za izolacijo z možnostjo izolacije na domu v zadnjih treh dneh. Nenadna odprava omejitev je povzročila nov val okužb in preobremenitev bolnišnic, država pa se je preusmerila v okrepitev preprečevanja in nadzora okužb v kritičnih ustanovah, kot so domovi za starejše. 

Južnokorejska vojska se je opravičila, ker ji ni uspelo sestreliti severnokorejskih brezpilotnih letalnikov, ki so po navedbah Južne Koreje vstopili v južnokorejski zračni prostor. Severna Koreja je tako prvič po letu 2017 kršila južnokorejski zračni prostor. Kljub peturnemu naporu južnokorejske vojske, da bi drone sestrelili, so se vsi varno vrnili nazaj v Severno Korejo. Predsednik Jun Sok-jol je dejal, da incident kaže na zelo slabo pripravljenost vojske. 

Jun Suk-jol je pomilostil nekdanjega predsednika Li Mjung-baka. Leta 2018 je bil obsojen na 17-letno zaporno kazen zaradi prejemanja podkupnin in poneverbe. Zaradi slabega zdravstvenega stanja je leta 2020 nižje sodišče odobrilo Lijev izpust ob plačilu varščine, a vrhovno sodišče tega ni potrdilo. Jun Sok-jol je Lijevo pomilostitev izdal kot del množičnih pomilostitev, ki so v času praznikov običajne. Poleg Lija je bilo pomiloščenih še 1300 zapornikov. 

Japonski minister za obnovo Kenja Akiba je odstopil zaradi obtožb o nezakonitem plačevanju svoji družini in pomočnikom. Zaradi diskriminatornih komentarjev o neproduktivnosti članov LGBT skupnosti je odstopila tudi podministrica za notranje zadeve. Akiba je tako postal že četrti minister, ki je v zadnjih treh mesecih izstopil iz aktualne japonske vlade pod vodstvom premiera Fumia Kišide. Oktobra je zaradi domnevnih vezi z versko skupino Cerkev združevanja odstopil minister za ekonomsko oživitev, zaradi finančnih neskladnosti pa minister za notranje zadeve. 

Belorusko sodišče je  nekdanjo olimpijsko plavalko Aliaksandro Herasimenio in političnega aktivista Aleksandra Opejkina zaradi ogrožanja nacionalne varnosti obsodilo na 12 let zapora. Ker sta oba pobegnila iz države, jima je bilo sojeno v odsotnosti; to je omogočil julija sprejet zakon, ki sodiščem dovoljuje sojenje Belorusom, ki so zapustili državo. Avgusta 2020 sta obsojena ustanovila Belorusko športno solidarnostno fundacijo, ki združuje več kot sto športnikov in aktivno nasprotuje Lukašenkovi vladavini. Po poročanju državne tiskovne agencije sta od leta 2020 prek medijev in družbenih omrežij širila lažne informacije o poteku in izidu predsedniških volitev. Sodišče je Herasimenii poleg dodeljene zaporne kazni zaseglo stanovanje, avto in slabih 50 tisoč evrov. 

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je zaradi napetosti na Kosovu odredil polno bojno pripravljenost srbske vojske in vseh enot notranjega ministrstva. Po besedah obrambnega ministra Miloša Vučevića bi to lahko pomenilo tudi uporabo oboroženih sil. Poleg tega je Vučić ukazal povečanje števila posebnih oboroženih enot na meji med Srbijo in Kosovom s tisoč petsto na pet tisoč. Razlog za sprejete ukrepe naj bi bila zaščita vseh Srbov na Kosovu. Prav danes so srbski prebivalci severnega Kosova postavili dve novi barikadi prometnic, ki skupno blokirajo šest cest. Z Natove misije Kosovo Force, krajše Kfor, so potrdili, da se je v nedeljo pri kraju Zubin Potok, kjer je ena od barikad, zgodilo obstreljevanje, vendar še zmeraj ni jasno, kdo naj bi streljal na koga. Srbski mediji so poročali, da je do incidenta prišlo, ko je kosovska policija skušala barikado odstraniti. Kosovski notranji minister Dželjalj Svečlja pa je Srbe obtožil kar napada sil Kfora. Kfor še zmeraj ni odgovoril na zahtevo srbske vlade, ki je od Natove misije zahtevala odobritev napotitve do tisoč srbskih vojakov na Kosovo. Na Kforu zahtevo še preučujejo. Do nadaljnje Vučićeve predstave, ki je namenjena predvsem srbski javnosti, prihaja po tem, ko je kosovski premier Albin Kurti sprejel odločitev o postopni preregistraciji vozil s srbskimi registrskimi tablicami na severu Kosova. Sprva so srbski predstavniki izstopili iz kosovskih institucij, dodatno pa je srbske nacionaliste podžgala kosovska policija, ki je zaradi suma kršitve ustavnega reda aretirala nekdanjega srbskega policista, na kar so se Srbi odzvali s postavitvijo barikad.

Morilca treh Kurdov v Parizu so obtožili umora in poskusa umora na podlagi rase, etničnosti, nacionalnosti ali religije. Poleg tega so ga obtožili nedovoljenega posedovanja orožja. V Parizu se po petkovih umorih dveh Kurdov in ene Kurdinje, ki so se zgodili v kurdskem kulturnem centru, nadaljujejo protesti. Kurdinja je bila povezana z Delavsko stranko Kurdistana, krajše PKK. Kurdska skupnost je streljanje označila za politično in teroristično dejanje. Napad se je zgodil skoraj deset let po nerešenem umoru treh kurdskih aktivistk v Parizu, med katerimi je bila tudi ustanovna članica PKK-ja Sakine Cansiz. Tako za napad leta 2013 kot za napad prejšnji teden kurdska skupnost krivi Turčijo. Včeraj je bil za umorjene Kurde organiziran spominski pohod, na katerem je več sto ljudi zahtevalo resnico in pravico. Turška vlada je PKK obtožila širjenja protiturške propagande in na pogovor poklicala francoskega veleposlanika v Ankari, ker francoska vlada domnevnega širjenja propagande ni zaustavila. 

Kurdinje

V sirskem mestu Raka so v samomorilskem napadu umrli trije pripadniki notranjih varnostnih sil in trije borci Sirskih demokratičnih sil, krajše SDF. Poveljnik SDF-a Mazloum Abdi  je v izjavi dejal, da je teroristična celica Islamske države napadla varnostne in vojaške ustanove v mestu, pri čimer je umrlo šest Kurdov, neznano število ljudi pa je bilo ranjenih. Abdi delno krivdo za napad pripisuje Turčiji, ki v severni Siriji že več let izvaja zračne napade na pripadnike SDF-a in civilno prebivalstvo. Napadi so se dodatno zaostrili konec novembra, ko je Turčija po terorističnem napadu v Carigradu proti kurdskim samoobrabnim milicam YPG in YPJ  začela z novo vojaško operacijo na severu Sirije, imenovano Krempljev meč. 

Računsko sodišče je v reviziji ugotovilo, da so zdravstveni delavci na primerljivih delovnih mestih prejemali različno visoke covidne dodatke. Šest revidiranih javnih zavodov je po navedbah Računskega sodišča zaradi ohlapnih določb predvsem internih predpisov na različne načine določalo pogoje za izplačevanje dodatkov zaradi epidemije covida-19 v letu 2021. Zneski so se gibali med tri in šest tisoč evri. 

OFF je pripravila vajenka Lara, mentoriral je Fin.

foto: Chris Sang-hwan Jung, wikimedia commons